Ko smo jo vprašali, kako bi se opisala v treh besedah, je rekla, da je to nemogoče, ker je preprosto preveč vsega in so tri besede premalo. Z njo se je mogoče strinjati, a bi jo vseeno lahko opisali kot ambiciozno, vedno nasmejano ter željno sprememb in novosti. Za njeno predstavitev smo se odločili, ker je nadobudna mlada političarka in ima veliko dobrih idej, ki bi lahko pripomogle k pozitivnim spremembam na lokalnem področju.
Litijanka je poročena in ima devetletno hčerko. Maturirala je na bežigrajski gimnaziji. Za študij je izbrala arhitekturo, a jo je po prvem letniku opustila. Raje se je začela ukvarjati z oblikovanjem vizualnih komunikacij, kar počne še danes. S prijatelji je ustanovila Zadrugo traparij. Oblikujejo celostne grafične podobe, embalaže, razne tiskovine, spletne strani, ukvarjajo se s kreativno fotografijo in videografijo. V prostem času rada igra namizne in računalniške igre, na primer Naseljence otoka Catan, Minecraft in Lord of the Rings, šiva in reciklira različne surovine v kreativne izdelke, bere. Nikoli ji ni dolgčas.
Politika jo je zanimala že v otroštvu, saj je že pri rosnih enajstih letih spremljala vojno dogajanje na Balkanu. Ves čas se je zavedala, da moramo stvari, ki v družbi ne delujejo dobro, spremeniti, jih izboljšati. Verjame, da je politika ne glede na vse še vedno dobra, čeprav se večina ljudi z njo verjetno ne bi strinjala. Na neki način se je politično udejstvovala že kot osnovnošolka, saj je bila aktivna v šolskem parlamentu. Eden glavnih razlogov za vključitev v resno politično stranko je bil, da je bila prostovoljka v mladinskih organizacijah. Mladi forum Združene liste socialnih demokratov je bila prva politična stranka, v katero se je včlanila. V mandatu 2002–2006 je bila članica litijskega občinskega sveta in pobudnica ustanovitve Mladinskega centra Litija. S somišljeniki se je borila proti vstopu Slovenije v zvezo Nato. Danes je predstavnica Levice v občinskem svetu občine Litija.
Meni, da pasivnost mladih na političnem področju ni edini problem, večji problem je politično neudejstvovanje vseh generacij. Glavni pokazatelj pasivnosti pri nas so volitve, saj je udeležba skrb vzbujajoče nizka. Meni, da bi morali državljani, ki se s politično ureditvijo ne strinjajo, vsaj priti na volišča in oddati neveljavno glasovnico, saj bi s tem pokazali, da jim je mar in da so željni sprememb. Danes je problem tudi vzgoja otrok, saj jih starši vzgajajo tako, da jim je mar le zase, zato so apatični do okolja in družbe. Primanjkuje sočutja na vseh področjih. Posledica tega je občutek nemoči, občutek, da kot posamezniki ne moremo ničesar spremeniti na bolje. Meni, da povezanost ljudi dela čudeže, saj lahko tako marsikaj spremenimo. »Povezovanje je rešitev, saj smo tako večji in lahko premikamo meje,« je prepričana.
Pasivnost lahko po njenih besedah rešimo predvsem s povezovanjem pa tudi s tem, da na glas povemo mnenje in da aktivno razmišljamo o vsem, da iščemo spremembe. Glasovati ne bi smeli le o političnih obrazih, temveč tudi o realizaciji projektov, uvesti bi morali participativni proračun. Z uvedbo e-volitev bi prispevali k večji volilni udeležbi mlajših volilcev. Prav bi bilo, ocenjuje Mlakar-Agreževa, da bi se že predšolski otroci začeli zavedati pravic, ki jih bodo imeli kot polnopravni državljani. Z igro vlog bi lahko recimo spoznali, kako delujejo kapitalizem, socializem, demokracija… Šolarji bi se morali učiti o političnih sistemih po svetu in o njihovem delovanju, v učni načrt bi bilo treba vključiti tudi globalne teme.
Pomembno vlogo pri politični vzgoji otrok predstavlja tudi šola z organi, kot so šolska skupnost, šolski parlament, predsednik razreda… Mlakar-Agreževa meni, da tem funkcijam primanjkuje moči, da bi morali mnenje in želje otrok na teh položajih večkrat uresničiti, jih pozorneje poslušati in jih tudi slišati.
Eden večjih ciljev, ki si jih je zadala litijska političarka, je zagotovo uvedba participativnega proračuna na lokalni ravni. V Sloveniji trenutno poteka tudi gradnja tovariške solidarnostne mreže. V znamenje upora proti kapitalizmu želijo člani povezovati lokalne pridelovalce in potrošnike. Letos bo Mlakar-Agreževa poskusila povezati uspešno socialno podjetje in občino, da bi ustanovili in oživili center ponovne uporabe tudi v Litiji. Želi tudi, da bi v novoustanovljenem varstveno-delovnem centru v Litiji uvedli bivalne enote za osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Pred tedni je s hčerko v Lutkovnem gledališču obiskala predstavo Kralj Matevžek Prvi (po literarni predlogi Janusza Korczaka), ki otroke nagovarja k oblikovanju lastnega mnenja in presoje. Priporoča jo vsem generacijam. Navdušena je nad kraljico Klu Klu, ki je v svojem kraljestvu prepovedala orožje, vojno in revščino. Z njo se močno strinja in pravi, da to sploh ni tako težko, kot se zdi. Povezani bi dosegli mnogo in še več.
