S predstavijo rezultatov vseslovenskega usposabljanja zdravstvenih delavcev za večjezično sporazumevanje so nedavno sklenili projekt izdaje slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdravstvenim osebjem. V projektu so od julija 2016 do januarja letos sodelovali medicinska, zdravstvena in filozofska fakulteta ljubljanske univerze ter NIJZ in Zdravniška zbornica Slovenije.
Pripravili so priročnike za lažje sporazumevanje v zdravstvu v osmih jezikih, ki so prosto dostopni na spletu. Organizirali so tudi interdisciplinarno usposabljanje z naslovom Pacient ne govori slovensko! Izziv za zdravstvene delavce v Sloveniji, ki se ga je v različnih slovenskih krajih udeležilo 708 zdravstvenih delavcev.
Na predstavitvi so izpostavili rezultate spletne ankete in druge ugotovitve. Ugotavljajo, da so jezikovne ovire v zdravstveni obravnavi vse bolj prisotne, saj je kar 94 odstotkov anketirancev poročalo, da imajo stike s pacienti, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika. Med njimi so turisti, tuji študenti, migranti ter drugi priseljenci. Mnogi zdravstveni delavci so poročali, da jezikovne težave rešujejo na različne načine, vendar to ne omogoča kakovostnega prevoda (npr. uporaba prevajalnika google translate, gestikulacija) ali je celo neetično (npr. otroci v vlogi tolmačev). Iz ankete je tudi razvidno, da slovenske zdravstvene ustanove nimajo vpeljanega sistemskega reševanja problemov, ki nastanejo zaradi otežene komunikacije med zdravstvenim osebjem in pacienti, ki prihajajo iz drugih kulturnih in jezikovnih okolij.
Določen delež zdravstvenih delavcev je do tujejezičnih pacientov razumevajoč in odprt, nekateri pa do njih izražajo nestrpnost. Slednje je deloma povezano z odsotnostjo ustrezne jezikovne pomoči pri obravnavi teh bolnikov.
Snovalci slovarja predlagajo, da se v zdravstveni sistem uvedejo profesionalni tolmači/medkulturni mediatorji; nabor tolmačev bi moral v prvi vrsti zajeti tudi večjezične zdravstvene delavce. Čas obravnave pacienta, kadar je potreben tolmač/medkulturni mediator, bi bilo nujno podaljšati, zdravstveni delavci, ki tolmačijo, pa bi za to delo morali biti dodatno nagrajeni oziroma bi se jim ta obremenitev štela v delovno obveznost.
Še naprej je treba izvajati usposabljanja zdravstvenih delavcev o sporazumevanju s tujejezičnimi osebami, hkrati pa bi bilo treba te teme vključiti v izobraževalne programe medicinskih in zdravstvenih fakultet. Predlagajo tudi, da bi obstoječe priročnike prevedli v nekatere druge jezike, na primer romunski, bolgarski in romski jezik.
Veliko zdravstvenih delavcev je slabo informiranih o pravnem statusu nedržavljanov in njihovih zdravstvenih pravicah. Ne vejo na primer, da imajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vse mladoletne osebe, ki se šolajo (tudi če so njihovi starši ali skrbniki nezavarovani). Tudi na tem področju bi bilo treba zagotoviti kontinuirano obveščanje zdravstvenih delavcev vseh profilov, so zapisale sodelavke projekta. lo
