Prve namige, da je trg zrel za popravek, je bilo mogoče zaslediti že mesec dni prej, ko smo spremljali začetek opaznejše korekcije na trgu »kriptovalut«, kjer je celotna kapitalizacija v mesecu dni izgubila okoli 50 odstotkov vrednosti. Udeležence trga sta zmotila predvsem počasno, a opazno višanje zahtevanih donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic in nekoliko višja inflacija. Oba podatka ameriški centralni banki namreč dajeta zeleno luč za ostrejše dvige temeljnih obrestnih mer, kar posledično gospodarstvu prinaša dražje financiranje. Konec politike »zastonj denarja«, ki jo vodijo praktično vse pomembnejše svetovne centralne banke, se očitno počasi izteka, zato so se nekateri vlagatelji odločili za izstop iz »pregretih« segmentov kapitalskih trgov. Posledica je bila relativno hiter 10-odstotni upad ameriških delniških indeksov v slabih dveh tednih. Poleg trgov v ZDA so podobne upade opažali tudi drugod po svetu.

Upadi delniških trgov so nato še dodatno pospešili upad kriptovalut. Cena kriptovalute bitcoin je na borzi Bitstamp v torek upadla celo pod nivo 6000 ameriških dolarjev, vendar se je nato na trg vrnilo nekaj več optimizma, kupci pa so v naslednjih 24 urah ceno ponovno višali nad 8000 dolarjev.

Strah na trgu je v višave pognal vrednost indeksa VIX. Tako imenovani indeks strahu, ki meri volatilnost trga, je poskočil z rekordno nizkih vrednosti 12–13 na vrednost čez 50, kar nakazuje na ekstremno prestrašenost tržnih udeležencev pred močnejšimi padci. Nenaden dvig indeksa jo je močno zagodel izdajateljem skladov, ki posnemajo gibanje indeksa. Na udaru so bili predvsem izdajatelji skladov, ki omogočajo zaslužek ob upadanju indeksa VIX – tako imenovane prodaje na kratko. Nekaj izdajateljev je medtem že napovedalo likvidacijo teh skladov. Izmed vidnejših izdajateljev je zagotovo investicijska banka Credit Suisse s skladom XIV, ki je v torek izgubil neverjetnih 94 odstotkov, z borze pa bo predvidoma umaknjen 20. februarja. Ali bo imelo nepredvidljivo gibanje indeksa VIX večje posledice za finančni sektor, bomo izvedeli v prihodnjih tednih.

Po ocenah analitikov je šlo tokrat zgolj za tehnični popravek, saj trgi še naprej izkazujejo moč, poslovni rezultati so še naprej dobri, nova davčna politika v ZDA pa slika pozitivno sliko še za nadaljnjih nekaj let. Kaj bo »črni labod« tokrat in kdaj bo priletel, pa bo seveda pokazal čas.