Zapleta v na videz dokaj jasni kazenski zgodbi še ne bo kmalu konec. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je pred sodnico Aljo Kratovac že tretjič začelo sojenje Milanu Lebru in Jasni Ržišnik, ki ju tožilstvo preganja zaradi tihotapljenja drog. Februarja 2014 so ju na primorski avtocesti ustavili cariniki in v strehi njunega volva našli osem kilogramov kokaina. Leber je že na kraju priznal, da tihotapi mamila, Ržišnikovo pa je razbremenil, rekoč, da o tem ne ve ničesar. V obtožnici sta se znašla oba, na sodišču pa se je začelo zapletati.
Najprej obsojena, nato oproščena
Na prvem sojenju je Leber krivdo priznal, Ržišnikova pa se je zagovarjala kot nedolžna. Na koncu sta bila obsojena oba. Leber na šest, Ržišnikova na pet let zapora.
Toda višje sodišče je sodbo v celoti razveljavilo. Tudi v delu, ki se je nanašal na Lebrovo priznanje, saj so višji sodniki ocenili, da ni šlo za priznanje po obtožnici, temveč le za priznanje določenih dejstev, in da je prvostopenjsko sodišče ravnalo napak.
Do začetka ponovnega sojenja se je izkazalo, da sta bila Leber in Ržišnikova del preiskave večje kriminalne združbe Senada Muhamedagića in številnih soobtoženih, ki so bili konec lanskega leta na prvi stopnji za večino očitkov oproščeni tudi zaradi izločitve dokazov. Policisti so ju tajno opazovali, cariniki pa tihotapskega para niso ustavili naključno, temveč na namig policistov. Sodnica Kratovčeva je v drugo na predlog obrambe izločila tako rekoč vse dokaze, saj je ocenila, da so bili pridobljeni nezakonito. Po njenem mnenju so policisti celo zlorabili širša pooblastila carinikov (policisti bi za pregled avtomobila potrebovali sodno odredbo za preiskavo), tožilstvo pa obrambe ni seznanilo z vsemi dokazi in je zato posledično obtožencema kršilo pravico do obrambe. Potem ko je sodišče izločilo vse dokaze, je obtožena seveda tudi oprostilo vseh obtožb.
O (ne)zakonitosti dokazov tudi višji sodniki
Višji sodniki so sodbo tudi v drugo razveljavili in jo vrnili v ponovno sojenje. V obrazložitvi so zapisali, da je sodišče na prvi stopnji neupravičeno izločilo dokaze in da vključitev carinikov ni bila »nezakonito ali zvijačno ravnanje«. Po mnenju višjega sodišča obtoženima glede na prakso ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice v ničemer niso bile kršene pravice. Zapisali so tudi, da bo prvostopenjsko sodišče to v ponovljenem sojenju moralo upoštevati.
Tožilka Manja Prezelj je zato Kratovčevi, ki predseduje tričlanskemu sodnemu senatu, predlagala, naj v tretje le prebere zaslišanja s prejšnjih sojenj in presodi. Po njenem mnenju je namreč višje sodišče podalo povsem jasno stališče, da so dokazi zakoniti. Zato naj se senat opredeli o njihovi teži in izreče sodbo.
Obramba se s tem ni strinjala. Oba obtožena sta se izrekla za nedolžna, Lebrov odvetnik Milan Krstić pa je za uvod odločitev višjih sodnikov označil za škandalozno. Predlagal je tudi, naj sodišče vse zasliši še enkrat, dodatno pa še vodji oddelkov vpletenih policistov in carinikov ter tožilko, ki je takrat koordinirala prikrite preiskovalne ukrepe. Prav tako si Krstić želi, da bi sodišče razkrilo identiteto koordinatorja preiskave, zaščitene priče »Martin Krpan«, da bi lahko preverili njegovo verodostojnost.
Sodnica Alja Kratovac o teh predlogih še ni sprejela sklepa, je pa dejala, da je senat vezan le na izrek sodbe višjega sodišča (na dejstvo, da je sodba razveljavljena), ne pa tudi na njegovo obrazložitev (ki sicer daje napotke, naj senat dokaze upošteva). Napovedala je, da se bodo o izvedbi dokazov odločali sproti. Toda glede na to, da je Kratovčeva dodala, da je že vpogledala v nove zapisnike s sojenja Muhamedagiću in soobtoženim in da »zna biti še zanimivo«, sodni senat o (ne)zakonitosti dokazov očitno še ni rekel zadnje.
