Na ponudbo in povpraševanje po valutah vpliva mnogo dejavnikov, vse od monetarnih politik centralnih bank, produktivnosti gospodarstev, davčnih in fiskalnih politik držav. Valutna razmerja vplivajo na alokacijo sredstev po svetu in na nivoje trgovinske izmenjave držav. Tako močna kakor šibka valuta imata lahko prednosti in slabosti. Dolgoročno močna valuta neke države prinaša zaupanje investitorjev tako v lastniške vrednostne papirje podjetij kakor tudi v državne obveznice dotične države ter omogoča nizek nivo inflacije in spodbuja investicije. Drži pa tudi, da močna valuta pomeni dražje izvozne produkte in storitve.
Politika, ki jo vodijo ZDA od 90. let prejšnjega stoletja, je imeti močan dolar. Zato je bilo presenetljivo, da je finančni minister ZDA Steven Mnuchin tokom Svetovnega ekonomskega foruma v Davosu dejal, da je šibak dolar v korist izvoza ZDA, kar za državo, ki ima zunanji trgovinski primanjkljaj v višini 504,8 milijard dolarjev, sicer drži. Po omenjeni izjavi finančnega ministra ZDA je dolar doživel največji enodnevni padec v desetih mesecih. Sicer pa je trend upadanja vrednosti dolarja glede na košarico mnogih valut moč zaznati že od izvolitve Donalda Trupa za predsednika ZDA. Ta trend je rezultat Trumpovega prepričanja, da je bil dolar v preteklosti premočan in kot tak v škodo ameriškemu izvozu. Trumpova administracija je nedavno uvedla tarife na sončne celice in na pralne stroje, kar predstavlja eno od prvih konkretnejših dejanj protekcionizma s strani te administracije in daje misliti, da gre pri vsem skupaj za bolj premišljeno strategijo. Vlagatelji se tako sprašujejo ali trenutna administracija uporablja protekcionizem kot orodje za namen depreciacije (šibitve) lastne valute.
Omenjen efekt protekcionizma ima lahko močan vpliv na depreciacijo lastne valute, kar je bilo zaznati ob glasovanju Britancev za Brexit, česar posledica bo najverjetneje tudi izstop iz prosto trgovinskega območja Evropske Unije. Britanski funt je v tednu dni po glasovanju za Brexit proti evru padel za 8,32 odstotkov, proti dolarju pa za 10,53 odstotkov. Od takrat je funt zaradi Trumpovega protekcionistična efekta proti dolarju nekoliko pridobil in tako padec od dneva glasovanja za Brexit znaša 6,17 odstotka. Proti evru pa je funt še dodatno izgubil in tako padec tečaja funta glede na evro od dneva glasovanja za Brexit znaša že 15,81 odstotka.
Vpliv protekcionističnih politik na valutna razmerja je iz podatkov možno zaznati in posledična depreciacija valute ima pozitiven kratkoročni vpliv na izvoz, vendar če se poveča povpraševanje po cenejših izvoznih dobrinah se posledično poveča tudi produktivnost izvoznega gospodarstva, kar ima ponovno vpliv na valutna razmerja in tečaj valute se lahko povrne v »prvotno« stanje. Ob tem procesu se lahko valuto še naprej slabi z uvedbo novih tarif, kar pa je v nasprotju s pozitivnimi in domnevno želenimi učinki močne valute, še posebej kar se tiče nivoja inflacije, investicij in cene javnega dolga. Zato ni najbolj verjetno pričakovati zelo dolgoročno vodenje politik in dikcij s strani ameriške administracije z namenom slabitve lastne valute.