Deset malih barij v okolici Ljubljane in na Gorenjskem, ki v javnosti ne uživajo naklonjenosti, bo v prihodnjih treh letih pod budnim očesom lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in Zavoda RS za varstvo narave. S projektom Mala barja – Marja, sofinanciranim iz evropskih sredstev, bodo na njih izboljšali stanje, opozorili lokalne prebivalce na njihov pomen, ob nekaterih bodo uredili tudi učne poti. Projekt je vreden 1,96 milijona evrov, potekal pa bo do konca oktobra 2021.
Živali in rastline potrebujejo takšno okolje
Direktor zavoda mag. Teo Hrvoje Oršanič opozarja: »V zadnjih stotih letih smo na svetu izgubili okoli 64 odstotkov vseh mokrišč. Življenjski prostori, ki so povezani z vodo, so ogroženi in barja niso nobena izjema. So izjemnega pomena. So življenjski prostor, v katerem živijo in edino v njem preživijo posebne vrste živali in rastlin, ki brez takega okolja ne morejo živeti. Ohranitvi teh oblik življenja je namenjen ta projekt, ki ni edini v Sloveniji, povezan z mokrišči. Vsi projekti so sestavni del širšega koncepta varstva narave v naši državi.«
Dolgo trajajoči dosedanji mačehovski odnos do mokrišč ni značilen samo za prebivalce naše države, pač pa gre za globalni problem. »Mokrišča imajo to nesrečo, da so običajno na nižji nadmorski višini in na ravninah, zato so bila vedno zanimiva za druge oblike rabe, na primer za infrastrukturo, gradnjo, kmetijstvo, skratka za vse, kar ljudje potrebujejo za življenje. Tako so mokriščem pogosto jemali prostor,« opisuje direktor zavoda. »Mokrišča so imela včasih celo negativen prizvok. Čeprav na terenu še vedno naletim na kakšno izjavo, češ da so dobra samo za komarje, se je to v zadnjem času spremenilo. Vendarle na njih uspevajo vrste, ki bodo izginile, če ne bomo znali zadnje poskrbeti. Ljudje, ko jim to skušamo predstaviti v dialogu, to razumejo,« pravi Oršanič. »Naša civilizacijska naloga je, da te vrste ohranimo za zanamce. Prepričan sem, da bodo imeli ti veliko boljše mnenje do ohranjanja narave, ker se bodo te potrebe vse bolj zavedali,« dodaja.
Ob ekstremih delujejo kot čudežna goba
Na desetih območjih malih barij predvsem na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji bodo v zavodu skupaj z občinami in nevladnimi organizacijami skušali poskrbeti, da bi se ta čim bolje ohranila, pojasnjuje vodja projekta Jasna Mulej z Zavoda RS za varstvo narave. »Očistili bomo tista območja, ki so se zarasla, izboljšali bomo vodni režim, o praksah kmetovanja se bomo pogovorili s kmeti, sodelovali bomo tudi z lokalnimi skupnostmi in lastniki zemljišč,« pravi Mulejeva, ki opozarja, da se projekt osredotoča na območja, ki so v okviru programa Natura 2000 prepoznana kot ogrožena in ranljiva.
Čeprav si naravovarstveniki ne želijo, da bi ljudje mala barja množično obiskovali, si po besedah Mulejeve želijo predvsem, da bi se zavedali njihovega pomena. Prav zato bodo ob nekaterih, na primer v Bodeščah pri Bledu, uredili učne poti. Na njih bodo obiskovalci izvedeli, da so takšna območja pomembna tudi zanje, ne le za živali in rastline. »Mokrišča imajo tudi izjemno vlogo pri uravnavanju klime oziroma blaženju podnebnih sprememb v lokalnem okolju,« njihovo pogosto spregledano vlogo omenja Mulejeva. So kot goba, navajajo sogovorniki. Kadar je veliko vode, je ogromno posrkajo, kadar je vroče, pa blažijo vročino v okolici in poskrbijo za ustrezno vlažnost. Ljubljansko barje tako poleti varuje prestolnico pred še bolj peklenskimi razmerami, Zelenci pa na primer poskrbijo, da je poletno bivanje v Kranjski Gori in okolici osvežujoče.
