Lani so volkovi na obrobju Trnovskega gozda napadli enajstkrat in poklali 70 ovc in koz, štiri goveda in kmetom s tem povzročili za približno 10.000 evrov škode. Sredi novembra je volčji trop družini Mikuževih v Gozdu blizu Cola pomoril devet koz. Svoje delo je opravil v strnjenem naselju, le 50 metrov stran od stanovanjskih hiš. »Po pogovoru z lovci in revirnim gozdarjem sklepamo, da je volkulja s seboj pripeljala mladiče in jih učila moriti. Imeli so torej nekakšno učno uro,« pripoveduje ekološki kmet in lastnik pomorjenih koz Silvester Mikuž. Še danes, tri mesece po moriji, se njegove tri preživele koze bojijo lastne sence.
Z volkovoma iz oči v oči
Tudi bližnji kmet Božidar Kobal je lani ostal brez dveh ovc. Končna odškodnina, ki so mu jo je država odobrila, je 36 evrov na ovco. Izplačila še ni dobil. »Ne gre mi za odškodnino, rad pa bi gospodaril na svojem posestvu,« pravi in dodaja, da z gospodarjenjem ne bo nič, če država ne bo ustavila naraščajočega števila volkov. Kmet Zoran Madon se je na Banjški planoti lani poleti z dvema volkovoma soočil iz oči v oči. Ponoči sta napadla čredo 130 govedi in Madon jo je pred vsesplošnim razkropljenjem rešil zadnji hip. »Volk v Sloveniji ni več ogrožena vrsta, ni več potrebe po njegovi zaščiti,« se zavzema, naj volk postane lovna divjad.
Severnoprimorski kmetje so jezni. Medtem ko se zavzemajo za večji odstrel volka, je sodišče zaradi pritožbe nevladnih organizacij začasno zaustavilo za lani predvideni odstrel desetih volkov. »Država mora kmetom omogočiti varno pašo, volk naj postane lovna divjad, okoljsko in kmetijsko ministrstvo naj se takoj lotita reševanja tega problema, nasprotujemo visokim ograjam,« je le nekaj zahtev, ki so jih včeraj sprejeli kmetje, povzel podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Tomažič in se vprašal, ali bodo kmetje na Primorskem še pasli živino ali pa bodo morali dati prednost volkovom. Za cinične in ponižujoče je označil pobude strokovnjakov o tem, da bo treba podeželane poučiti o sobivanju z zvermi.
»Dnevno dobivamo poročila in slike kmetov, ki jim je volk poklal živali. Z zvermi in divjadjo se ukvarjam že dolgo in tako nemočnega, kot se počutim tukaj, se nisem še nikjer,« pravi tudi Cveto Župančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Skrbi jih nova pašna sezona
Z zaskrbljenostjo porast števila volkov spremljajo tudi kmetijski svetovalci. »Bili smo navdušeni nad tem, kako so se površine ponovno začele obdelovati, kako so se obnavljali pašniki, kmetom smo pomagali širiti živino na tem območju, zdaj pa se sprašujemo, kako naprej. Ali naj kmetje še ženejo spomladi živali na pašo,« se sprašuje vodja ajdovske kmetijske svetovalne službe Marta Koruza. Škodo zaradi volkov beležijo tudi lovci, saj jim ti plenijo jelenjad. Iztok Koren z Zavoda za gozdove Slovenije ima podatek, da se na zahodnem visokokraškem območju gibljeta dva tropa volkov. »Ocenjujemo, da gre za skupno deset volkov,« pojasni in potrdi, da se število volkov in povzročena škoda povečujeta. Prav tako se povečuje tudi število medvedov. Če so jih leta 2014 na tem območju našteli 40, jih je danes že okoli 120. »V zadnjih petnajstih letih se je na našem območju povprečno odstrelilo štiri medvede na leto. Volkov so med letoma 2006 in 2017 odstrelili skupno šest. Številčnost zveri narašča, odstrel pa temu ne sledi,« pojasnjuje.
Alojz Marn z ministrstva za okolje in prostor se strinja, da je problematika zveri kompleksna. »Na eni strani imamo interesne skupine, ki se zavzemajo za ohranitev teh vrst, na drugi strani kmetijsko zbornico, kmete in lovce,« pojasnjuje. In dodaja, da odstrel v Sloveniji kroji tudi evropska zakonodaja. Ena od rešitev za zaščito pred volkom so visoke električne ograje. A glede na majhnost in razpršenost kmetijskih zemljišč na obronkih Trnovskega gozda se gozdar in lovec Silvester Peljhan sprašuje, kakšna bo krajina, če bo vsak postavil dva metra visoko ograjo in kaj bo to pomenilo za turizem, ki se tukaj usmerja v pohodništvo.
