Sinja Čož je kot majhna deklica želela postati slikarka, kuharica ali igralka, zdaj pa je doktorska študentka v programu študije vsakdanjega življenja, poleg študija pa pomaga na Centru za socialno psihologijo. Raziskuje različne družbene procese, trenutno se ukvarja s problematiko darovanja organov. Dokončala je že študij komunikologije. Med letoma 2008 in 2012 je obiskovala Gimnazijo Ledina, ki jo poveže z besedami ljubezen edina. Njena vez z Ledino pa se ni končala z maturo, saj se je še nekaj let vračala kot članica pevskega zbora. Še vedno se počuti, kot da je na Ledini doma.
Zelo pomembno je, da se znaš prilagajati
Kako se je šola od takrat spremenila? »Precej lepša je. Všeč mi je, da se odnos ljudi ni spremenil. Pozitivna energija se je lepo ohranila.« V času šolanja na gimnaziji je spoznala, da se ne učimo le v učilnici, ampak tudi z drugimi dejavnostmi pridobimo znanja, ki nam pomagajo kasneje v življenju. »Zelo pomembno je, da se znaš prilagajati, se učiti, organizirati in ugotoviti, kaj se od tebe zahteva. Na Ledini sem sodelovala v vseh možnih krožkih. Tam sem si zaželela, da počnem več, kot se le učim.«
Po gimnaziji se vpišemo na fakulteto in vsi smo prepričani, da samo mi ne vemo, kje nadaljevati svoje šolanje. Tudi Sinja v četrtem letniku še ni vedela, kaj bi. Zanimalo jo je vse, predvsem pa družboslovje. Zelo pomembno se ji zdi, da poslušamo svoje želje in ne le nasvetov drugih. Študij je lahko zelo naporen, a s sabo prinaša tudi radosti. »Že od nekdaj rada spoznavam nove koncepte, teorije. Rada imam znanje samo po sebi. Pomembno se mi zdi, da se zavedamo, koliko ne vemo. Med študijem spleteš prijateljstva, ker smo skupaj na isti ladji.« Njena želja je dosegati spremembe v družbi, kar pa je po njenem mnenju težko, ker smo ljudje nagnjeni k izogibanju spremembam.
Družbena znanost je pomembna
Dandanes so v znanosti izpostavljeni predvsem moški, seveda pa kljub neizpostavljenosti žensk ne manjka. Kjer Sinja trenutno dela, občutka nadvlade moških ni, saj so tam zaposlene samo ženske. Je že res, da kot ženska na njihovi fakulteti teže dobiš pozicijo, da je več mlajših raziskovalcev moških in da družboslovje zastopa večina moških, a sama diskriminacije na lastni koži še ni občutila. Zdi se ji, da so naravoslovne znanosti veliko bolj izpostavljene kot družboslovne. Ljudje namreč ob besedi znanost pomislimo na vesolje, medicino, stvari, ki so bolj izpostavljene in s katerimi prihaja do vidnih prebojev v znanosti. Tudi ko iščeš zaposlitev, so te znanosti predstavljene kot bolj praktične, družboslovje pa se zdi abstraktno in prevladuje mnenje, da tu ni prihodnosti. Pravzaprav se ne zavedamo, da je družbena znanost prav tako zelo znanstvena. »Medijsko ni izpostavljena, ker ne delamo otipljivih inovacij. Mediji o rezultatih pogosto narobe poročajo. Posplošujejo ali prehitro delajo povezave, ki jih sploh ni, ali pa delajo povezavo, ki je sicer bila omenjena, vendar z zelo majhno pomembnostjo.«
Ljudem želi sporočiti, naj bodo pozorni tudi na družbeno znanost, saj je tudi ta zelo pomembna. Bi pa dodala še to, čeprav se bo slišalo že tolikokrat premleto: »Nič ni tako pomembno, kot se nam v tistem trenutku zdi. Ko se počutiš, kot da gre vse narobe, preprosto zadihaj in se ne vznemirjaj.«
Mentorica šole: Mojca Lotrič Dnevnikov mentor: Domen Caharijas
