Poleti je končal doktorat, v katerem je preučeval vpliv morskih tokov na porazdelitev meduz vrste uhati klobučnjak.
Kako je bilo videti vaše raziskovanje?Moja naloga je bila razvoj računalniškega modela, ki poskuša čim bolj posnemati in povezovati premike meduz v Jadranu. Večinoma je šlo za programiranje. To mi je zelo všeč, ker gre za poskus poustvarjanja realnosti v računalniku. Bolj ko vse skupaj postaja realistično, bolj me fascinira to, da lahko s kodami in biti sproduciram nekaj, kar oponaša svet okoli mene. Drugi del raziskovanja je bil bolj praktične narave – z barko sem v morju iskal meduze. Ukvarjali smo se tudi z drugimi metodologijami sledenja meduz: snemali smo površino morja, delali podvodne posnetke meduz, veliko sem se tudi sprehajal ob obali in gledal, ali so kje kakšne meduze… Na facebook strani Meduze še vedno zbiramo podatke o pojavljanju meduz v Sredozemlju.
Kako ste si raziskovalno delo predstavljali in kako se resničnost od tega razlikuje?Na fakulteto sem šel z željo, da bi bil astronom. Med študijem sem ugotovil, da je astronomija nekaj povsem drugega, kot sem si predstavljal. Poleg tega pri nas kot astronom nimaš prav veliko možnosti za karierno pot. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo sem se zaposlil po diplomi, in to ne kot raziskovalec. Šele ko sem tu delal nekaj let, se je odprlo mesto mladega raziskovalca za modeliranje gibanja meduz. Takrat sem že vedel, na kaj se prijavljam, ker sem področje že zelo dobro poznal.
Kaj so po vašem mnenju najpomembnejša znanstvena odkritja na tem področju v zadnjih petih letih?Kaj je pomembno, je seveda zelo subjektivna odločitev. S perspektive raziskovalca, ki se je ukvarjal (in se občasno še ukvarja) s fizikalno-biološkim modeliranjem meduz, je zanimiv dokaz Lucasa Brotza in sodelavcev, da je v večini obalnih ekosistemov prišlo do porasta pojavljanja klobučnjaških meduz.
Kot drugo je zanimivo odkritje nove vrste meduze Mawia Benovici, ki je bila prvič opažena prav v Tržaškem zalivu. Odkritja novih živalskih vrst so redkost, da pa so našli novo vrsto meduze prav pri nas, se mi zdi že skoraj znanstvena fantastika.
Prav s področja modeliranja meduz je verjetno najbolj impresivno, da so s kombinacijo genetske analize in numeričnega modeliranja pokazali, da razširjenost vrste uhati klobučnjak, kot jo poznamo danes, po naravni poti ni mogoča.
S čim se trenutno ukvarjate?Trenutno delam v Agenciji za okolje, kjer se ukvarjam z vrednotenjem modelov, ki napovedujejo tokovanje. Z radarji merimo površinske tokove v Tržaškem zalivu, moje delo pa je, da ovrednotim, kako dobro jih napovejo modeli. Kakor vedno se izkaže, da vse skupaj ni tako enostavno, kot je videti, ker se na koncu vprašamo, ali je radar sploh prav izmeril, kaj je meril, kaj je napovedal model in kako to primerjati med seboj.
Kaj menite, s kakšnimi problemi se boste ukvarjali v prihodnosti?Moja pot se je v zadnjih letih zelo spreminjala. Pred petimi leti nisem imel pojma, kaj bom počel čez dve leti. Niti zdaj ne vem, kam bo šla moja raziskovalna pot. To je del negotovosti. Treba se je prilagoditi in se ukvarjati s tistim, kar je na voljo. Trenutno se bom v Agenciji za okolje nekaj časa ukvarjal z morskimi modeli. Zelo mi je všeč spajanje biologije in fizike. Tudi v prihodnosti bi z veseljem delal nekaj v tej smeri. Predvsem me veseli morje.
