Pravi, da so velike spremembe na primer v Sloveniji že glede samega trajanja karnevalskega obdobja, ki se je za razliko od nekaterih drugih držav in kulturnih okolij močno skrajšalo le na nekaj dni: debeli četrtek, pustna sobota in nedelja ter pustni torek. »Na številnih področjih našega sodobnega življenja se tako ali drugače soočamo s kulturno dediščino. Morda še najbolj na področju šeg in navad. In prav pustne šege in navade označuje značilno dvojnost: na eni strani navezanost na določene dediščinske oblike in na drugi vsakoletne inovativnosti. Slednje so povezane z eno glavnih 'pravic' pusta, ki je v nekaznovani družbeni kritiki. Za boljše razumevanje in navsezadnje tudi za pravilno 'uporabnost' pustnih šeg in navad nam je lahko v veliko pomoč njihova tipologija, ki ne pomaga le pri sistematičnosti raziskovanja, ampak predvsem pri pravilnem vrednotenju teh kulturnih pojavov, ki so lahko hitro plen ljubiteljskega interpretiranja.«
Tipologijo sodobnih pustnih šeg in navad na Slovenskem, pojasni dr. Bogataj, sestavljajo štiri temeljne tipološke skupine: kontinuiteta pustne dediščine ali nepretrgan razvoj pustnih šeg in navad od njihovih bolj ali manj (pra)starih ali izvirnih oblik do sodobnih interpretacij. »Tak primer so koranti. Nato interpretacija dediščine ali pustne šege in navade kot sodobno igranje nekih preteklosti, ki so lahko tudi dokaj ohlapno definirane. Pa pustna dediščina kot sekundarna sestavina, kar pomeni, da so pustne šege in navade iztrgane iz časovnih, krajevnih, družbenih in funkcionalnih okvirov. In končno še pustna dediščina za bodočnost, ki jo predstavljajo pustne šege in navade kot oblike vsakokratnega sodobnega ustvarjanja na tem področju.«
Sogovornik meni, da se danes v zvezi s pustnim dogajanjem srečujemo z vrsto zanimivih pojavov: »Zlasti to velja še za nekatere bolj ali manj utrjene pustne skupine, značilne za določena lokalna in regionalna okolja, ki so začele nastopati zunaj teh okolij, nekatere celo na odru ali celo zunaj pustnega časa, kar je ugajanje turistični industriji. Zanimiv pojav so nastopi na primer korantov na svetovnem smučarskem pokalu ali na skakalnih prireditvah v Planici.«
Pravi, da je Niko Kuret v zaključku svoje odlične knjige Maske slovenskih pokrajin napisal, da je pustna Slovenija pravzaprav Evropa v malem. »V posameznih regijah in krajih je evidentiral najrazličnejše šemske like, ki odslikujejo veliko bogastvo, torej različnost, kakršne ne pozna nobeno drugo evropsko okolje. Zato smo lahko veseli vpisa obhodov korantov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Seveda ne karnevalske povorke nastopanja na Ptuju, ampak obhode, ki so značilni za vasi Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Na ta seznam bi v prihodnje sodila še katera od tako imenovanih dediščinskih pustnih skupin, ki so še vedno vitalno prisotne v določenem lokalnem okolju. V mislih imam na primer cerkljanske lavfarje ali pustovanje v Drežnici.« du
