Pust obnori ljudi skoraj povsod po svetu, na Portugalskem je celo državni praznik. Tudi v Sloveniji se radi našemimo in imamo na vseh koncih pestra in raznolika pustovanja, saj ima vsaka pokrajina svoje značilnosti, ohranjenih pa je več kot 150 različnih tradicionalnih mask.
Med daleč naokrog najbolj znane spadajo kurenti, oblečeni v kožuh in živalsko masko z rilčastim nosom in dolgim jezikom. Okoli pasu imajo obešene kravje zvonce, v roki pa ježevko. Kurentovanje je v najstarejšem slovenskem mestu na Ptuju že tradicionalno osrednji kulturno-etnografski festival nacionalnega pomena in je sploh najbogatejše mednarodno pustovanje v Sloveniji. Letošnje kurentovanje že 58., se je že začelo in se bo končalo na pustni torek 13. februarja. Veliki pustni karneval se stoletja in desetletja odvija v Cerknem, kjer imajo glavno vlogo cerkljanski lavfarji, ki jih obvezno spremljajo ta star in ta stara ter mnoge druge maškare, ki nosijo larfe. Škoromati so doma v Brkinih, skrajni severovzhodni del naše dežele zavzamejo fašenki. Za pestrost in veliko humorja poskrbijo v Cerknici in tako bo tudi letos – na debeli četrtek bodo slavnostno odprli pustne prireditve in žagali babo, na pustno nedeljo se obeta prava butalska veselica z velikim pustnim karnevalom.
Čas mastne jedače in dobre pijače
Za pustni čas je značilno, da se dobro in veliko je in pije, miza mora biti obložena s svinjino, špehovko, ajdovo potico ter kajpak s krofi (te so poznali že stari Rimljani) in flancati. Pravzaprav se velja dodobra najesti, saj pustu sledi 40-dnevni post, ko se meso ne uživa. Sploh je beseda pust najverjetneje nastala iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti. Sicer pa izvira iz Italije izraz carneleva – opustiti meso, iz katere je nastala beseda karneval, ki pomeni praznovanje pusta. Pustni čas pa je povezan z veliko nočjo in je premakljiv norčavi praznik; naslednje leto bo pustni torek 4. marca.
Seksi mladenka v mini krilu
Rastislav Rastko Tepina, predsednik EAOG (European Association of Organ Grinders): »Prav pogosto se nisem našemil za pusta. Vselej sem govoril: 'Sam norce brijem celo leto, povsem prav je, da sem za pusta drugačen. Da nosim masko resnega in zagrenjenega Rasta vsaj za obdobje pustovanja.' Najbolj sem užival, ko sem se v najstniških letih maskiral v seksi mladenko s kratkim mini krilom. Bil sem res 'greha vreden' in sem se odpravil, brez besed seveda, 'osvajat' lastne prijatelje v našo stalno gostilnico. Sicer pa je bil največji uspeh kakega mojega maskiranja skupinska maska konec 70. preteklega stoletja. Napravili smo se v zamorske vaščane z imenom Neuvrščeni. Pobrali smo nekaj nagrad in naredili škandal v rdeče pravovernem Kranju. Zdaj, ob slovenskem solo priznanju Palestine, bi bila ta politična maska spet aktualna, bi si upal reči.«
Skrajno resno, no, smešno
Jože Potrebuješ, Čuki: »Čuki se vsako leto prav posebej veselimo pustnih nastopov, saj takrat zamenjamo elegantno garderobo za pustne kostume. Vsako leto imamo takoj po novem letu sestanek na to temo, kjer se odločimo, katera pesem je v preteklem letu najbolj zaznamovala našo kariero, in potem gremo v lov na kostume. Do zdaj smo bili kavbojci in indijanci, zobarji, komarji, dojenčki, ko smo imeli uspešnico Štorklje… Nekoč smo bili pri minus 10 stopinjah oblečeni v medicinske sestre v mini krilcih. A ko smo bili oblečeni v opremo Pancer tanc, smo se v polni smučarski opremi, s čeladami in v bundah, potili v nabitih diskotekah na 40 stopinjah. To je pač pust. In Čuki ga vzamemo skrajno resno, no, smešno. Tudi letos ne bo nič drugače, saj nas v tem obdobju čaka šest norih nastopov po vsej Sloveniji. Oblečeni bomo v vesele farmerje v rumenih škornjih iz zadnje megauspešnice Ko ko ko in na vsakem nastopu bomo razglasili naj kokošjo družino ter jo bogato nagradili.«
Neusmiljeno se mastimo s krofi
Marijan Novina, kantavtor: »Pust je zame sila igriv dan – zakaj pa ne, ob vsej resnosti življenja. Če že nisem nastopal, sem se v večini primerih oblekel v seksi žensko in s prijatelji hodil naokoli. Celo nagrado sem dobil, žirija je bila prepričana, da sem v resnici ženska. Zadnjih šest let pustujemo v družinskem krogu in prav zabavno nam je; žena Petra poskrbi za kostume, krofe nam spečeta babica in dedi in potem se z njimi neusmiljeno mastimo! Imamo pa tudi pustni pohod k sosedom in prijateljem, to je smeha in vragolij. V kaj se bomo našemili letos? Ne, tega vam ne smem izdati, morda le namig – živalska družina s pravljičnimi liki.«
Od Sneguljčice do vampirke
Olga Košica, oblikovalka nakita: »Odraščala sem v Mozirju, kjer ima pustovanje dolgo tradicijo. Že iz prvih pisanih virov je razvidno, da so bili mozirski pustnaki aktivni okrog leta 1891. Maskirala sem se vsako leto in kot osnovnošolka sodelovala tudi v povorki. Pri tem sem še posebej rada gledala nastop Moped showa ob zaključku povorke, saj so bili skeči in satira na račun domače politike in dogodkov res vrhunski. Tudi zdaj se maskiram skoraj vsako leto, saj imam v Ljubljani skupino prijateljev in enega navdušenca, ki idejno in kostumsko poskrbi za zelo izvirne skupinske maske. Nasploh se mi pustovanje zdi zelo vesel dogodek – malo se sprostimo pod maskami in se poskušamo znebiti zimske monotonije in sivine. Z barvami in smehom. Maskirala se bom tudi letos, česar se že iskreno veselim, kaj bom, pa še ne bom razkrila. Največji užitek je, če se tako dobro našemiš in odigraš vlogo maske, da te nihče ne spozna. Lahko pa izdam, da je bila moja prva prava maska Sneguljčica – mama mi je kupila kostum in prvo rdečo šminko.«
