Na podlagi priznanja krivde so na leto in dva meseca zapora obsodili Ljubljančana Tomaža Uršiča. Na Dobu že prestaja triletno kazen zaradi vpletenosti v korupcijsko zgodbo z vozniškimi dovoljenji med letoma 2010 in 2012, zdaj pa so ga obsodili še po eni obtožnici, ki se nanaša na isto časovno obdobje in enaka kazniva dejanja. Krivdo so priznali še trije soobtoženi, dva pa ne, zato ju čaka sojenje.
Bi priznal, ne bi priznal
Uršič je tokrat priznal tri kazniva dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Pri neznani osebi naj bi z Markom Ponikvarjem posredoval, da bi Anton Glavič dobil potrjeno priglasnico k izpitu za voznika motornih vozil kategorije A, ne da bi pred tem opravil teoretični del izpita. V zameno naj bi s Ponikvarjem dobila denarno nagrado. Uršič je tudi priznal, da je za od 1500 do 2000 evrov za Dušana Peulića poskušal urediti, da bi mu neznana uradna oseba izdala potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu kategorije A, čeprav tega sploh ni opravil. Tristo evrov pa je vzel od Tonija Radunića Progarja za ureditev lažnega potrdila o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo. Radunić Progar je to priznal že na decembrskem predobravnavnem naroku in dobil pogojno kazen enega leta zapora s triletno preizkusno dobo. Takrat sta priznala tudi Glavič, ki je dobil pogojno kazen enega leta zapora z dveletno preizkusno dobo in plačilo 5020 evrov denarne kazni, ter Srgjan Trajkovski. Slednji je na upravni enoti prosil za vozniško dovoljenje kategorij B, G in H (in ga tudi dobil), priložil pa lažno potrdilo, da je istega dne opravil izpit za kategorijo B. Trajkovski je dobil pogojno kazen leto in dva meseca zapora z dveletno preizkusno dobo in 357 evrov denarne kazni. Peulić je očitke zanikal.
Na zadnjem naroku je sodnica Ana Testen o krivdi povprašala Ponikvarja in Uršiča. Prvi, prišel je brez odvetnika, je dejal, da je zgolj spoznal Uršiča in Glaviča z nekim Džurom, ki je imel avtošolo na Jesenicah. Ko je pozneje v medijih izbruhnila afera z goljufivimi vozniškimi dovoljenji, je tega Džura šele povezal s temi nezakonitimi posli. »Ne počutim se krivega, razen da sem za to, da sem jih seznanil, dobil 100 evrov,« je izjavil. Potem je sodnici še rekel, naj kar napiše, da je priznal, da mu ne bo treba več na sodišče. »Tako pa ne moremo barantati. Mi ne obsojamo nedolžnih ljudi, krivda mora biti stoodstotno ugotovljena,« mu je odgovorila Testenova.
Vikend zapor naknadno preklican
Pri Uršiču, zastopal ga je zagovornik Miha Kunič, je šlo bolj gladko. Kaznovalnemu predlogu za primer priznanja krivde leto in dva meseca zapora tožilke Petre Vugrinec je obtoženi pritrdil. Tožilka je milo kazen utemeljila predvsem na dejstvu, da se kazniva dejanja nanašajo na isto obdobje kot v prvi sodbi. Je pa še upoštevala, kar se je z Uršičem dogajalo po omenjeni sodbi. Poleg 5000 evrov denarne kazni je dobil tri leta tako imenovanega vikend zapora – dogovorjeno je bilo, da bo čez teden pomagal tetraplegiku, konce tedna pa bo preživljal za zapahi. Toda delodajalec, Društvo za teorijo in kulturo hendikepa (YHD), ga je po letu in petih mesecih odpustil, češ da je šlo zgolj za fiktivno zaposlitev. Privilegij vikend zapora je izgubil in februarja lani je moral v pravi zapor. Tam je še vedno, čeprav je sodišče decembra lani razsodilo, da je bila odpoved YHD nezakonita.
Tudi sodnici se je predlagana kazen zdela pravična. Kot je dejala, pri nas ljudje zelo radi barantajo z uslugami, to je nekakšen nacionalni šport. Poskušajo se izogniti uradnim potem in iščejo bližnjice, kar se je zgodilo tudi v tem primeru. Uršiču je položila na srce, naj se temu poslej izogiba. Ne gre za iznajdljivost, pač pa za zavržno dejanje, je dejala.
