Marmornati škarjar (ang. »marble crabs«, op. p.) je precej nova vrsta rakov, ki se je razvila v umetnem akvarijskem okolju. Odrasli raki zrastejo do okoli deset, redko tudi do 13 centimetrov. So rjave barve z modrim odtenkom in marmornatim vzorcem, njihove klešče pa so majhne, velike okoli pet centimetrov. Od drugih rakov se razlikujejo po tem, da se razmnožujejo partenogenetsko, kar pomeni, da se razmnožujejo sami. Zaradi tega so pri tej vrsti znane samo samice, njihovi zarodki se namreč razvijejo iz neoplojenih jajčnih celic.
Iz ene izpuščene samice lahko nastane celotna populacija
Raki so bili precej priljubljeni kot domače živali, zato se je tudi zanimanje zanje pojavilo po vsem svetu. Zaradi specifičnega načina reprodukcije se škarjar, če ga lastnik izpusti v naravo, razmnoži zelo hitro: ena sama izpuščena samica je lahko odgovorna tudi za nastanek celotne populacije. To se je zgodilo v Nemčiji, kjer so marmornati škarjarji zdaj označeni kot invazivna vrsta, ki se razmnožuje tudi do trikrat na leto in izkoreninja avtohtone vrste v ekosistemih. Prilagodili so se v zelo raznolikih podnebjih po svetu, tudi na Švedskem in Japonskem.
V Sloveniji jih zaenkrat ni
Po podatkih Zavoda Symbiosis, ki deluje na področju naravovarstvenega raziskovanja in izobraževanja, v Sloveniji ni podatkov o marmornem raku v naravi. Evropska komisija je namreč 13. julija 2016 sprejela uredbo o seznamu invazivnih tujerodnih vrst, za katere veljajo najstrožji ukrepi preprečitve širjenja.
Tako jih je prepovedano gojiti tudi v akvarijih, a kljub temu obstaja sum, da jih kdo še ima. Ker se vrsta uporablja tudi kot hrana za želve in se jih lahko zadržuje tudi v odprtih mlakah in ribnikih, bi lahko prišlo do nenamernega izpusta v naravo.
Opazovanja na Madagaskarju so pokazala, da marmornati škarjar domorodnim vrstam predstavlja grožnjo, saj z njimi tekmuje za hrano in življenjski prostor, lahko pa prenaša celo račjo kugo. Ker je vsejed, lahko ogrozi celo delovanje ekosistema, v katerem živi.
