Poziv Finančne uprave RS (Furs) tistim, ki so nelegalno oddajali ali še oddajajo svoje stanovanje turistom, naj se registrirajo za opravljanje te dejavnosti in prijavijo prihodke iz tega naslova, je prinesel boren učinek. Do konca januarja se je za oddajanje nepremičnin turistom registriralo 374 sobodajalcev, a od te številke je treba odšteti tiste, ki trdijo, da se bodo s to dejavnostjo šele začeli ukvarjati (torej za nazaj niso prijavili dohodkov). Takih je večina, 257 sobodajalcev. Zgolj 155 fizičnih oseb se je registriralo za nazaj in prijavilo 660.263 evrov (doslej neprijavljenih) prihodkov. Rekorder je z doslej neregistriranim oddajanjem sob zaslužil kar 80.000 evrov, so sporočili s finančne uprave. S samoprijavo so se vsi ti izognili globam.
Prijavil se je neznaten del tistih, ki se s tem ukvarjajo
Toda večina, ki se s to dejavnostjo nelegalno ukvarja, še naprej ostaja v sivi coni. Dacarji so namreč pridobili podatke (niso razkrili, od katere institucije), ki pričajo o tem, da (vsaj) 1056 zavezancev doslej ni imelo registrirane dejavnosti in ni prijavilo prihodkov v višini 1,7 milijarde evrov. Toda pozor, to sploh niso vsi, ki se nelegalno ukvarjajo s sobodajalstvom, pravijo na Fursu. Torej je po njihovem pozivu svoje prihodke, ki so jih pridobili z oddajanjem sob prek platforme Airbnb, pravzaprav prijavilo neznatno število tistih, ki se s tem ukvarjajo. Nad neprijavljene najemodajalce se bodo sedaj podali inšpektorji. Globam se ne bodo več mogli izogniti.
Najprej bodo prejeli dopis, s katerim jih bo Furs obvestil, da vedo za njihovo neprijavljeno dejavnost, ter jih pozval, naj se prijavijo. A tudi prijava in plačilo davka (ter 7-odstotne obresti) jih ne bosta odrešila plačila treh različnih glob: zaradi dela na črno (globe znašajo od 1000 do 26.000 za pravne osebe), zaradi oglaševanja oddajanja sob prek Airbnb na črno (globe so od 500 do 15.000 za pravne osebe) in zaradi neprijavljenega dohodka ter utaje davka (od 400 do 30.000 evrov).
Velika večina še vedno na črno
Tisti, ki se še vedno nelegalno ukvarjajo z oddajanjem sob prek Airbnb turistom, pravijo, da se niso prijavili, ker sta postopek in legalizacija preveč komplicirana. Kratkoročno oddajanje sob namreč urejajo vsaj dva zakona, zakon o gostinstvu in stanovanjski zakon, ter ducat drugih predpisov.
Fizične osebe, ki želijo turistom za kratek čas oddati stanovanje, lahko to dejavnost opravljajo bodisi kot samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, bodisi (le občasno, ne več kot pet mesecev v letu, gostom ponujajo do 15 ležišč in so vpisani v poslovni register) kot sobodajalci.
Zakon o gostinstvu po mnenju gospodarskega ministrstva predstavlja »primeren pravni okvir za opravljanje dejavnosti sobodajalstva, tudi ko to počne fizična oseba«. Lani so poenostavili pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo upoštevati sobodajalci. Medtem pa je stanovanjski zakon v pristojnosti ministrstva za okolje in v njem je ključni kamen spotike. Ta med drugim ureja razmerja med etažnimi lastniki in nalaga tistemu, ki želi oddajati stanovanje, da pred tem pridobi soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov (hkrati pa mora tudi dokazati lastninsko ali razpolagalno pravico stanovanja, urediti stanovanje po pravilih o kategorizaciji, prijaviti goste policiji, voditi evidenco gostov…). Kot je pred časom povedala Klara Korenč, ki se ukvarja s svetovanjem sobodajalcem, tega skoraj noben ponudnik ni sposoben doseči. Prav zato po njenih podatkih kar 80 odstotkov vseh sobe oddaja na črno.
Šele potem, ko izpolnjuje pogoje, se lahko posameznik registrira v poslovnem registru (Ajpes). Ministrstvo za okolje se v zadnjih dveh letih ni strinjalo z znižanjem deleža potrebnih soglasij. »Sprememb na tem področju tako ne pričakujemo,« so dodali na gospodarskem ministrstvu.
