V Ekvadorju so se volilci na nedeljskem referendumu prepričljivo izrekli za omejitev števila predsedniških mandatov in s tem preprečili bivšemu predsedniku Rafaelu Correi (2007–2017), da bi leta 2021 vnovič kandidiral. Referendum je razpisal njegov naslednik in zdajšnji politični tekmec Lenin Moreno, ki Ekvador vodi od maja lani.

Za Morena je to pomembna zmaga in pomeni dokončen prelom s politiko ter načinom vladanja Corree, ki je bil še do lanskih predsedniških volitev njegov politični mentor. Na referendumu je okoli 13 milijonov volilcev glasovalo o spremembi ustave, ki med drugim odpravlja možnost več kot dveh predsedniških mandatov. Correa, ki je bil na čelu države nepretrgoma deset let in si je v tem času prizadeval zgraditi tako imenovani socializem 21. stoletja, je leta 2015 v parlamentu dosegel spremembo ustave, ki dopušča neomejeno število predsedniških mandatov. S tem si je nakopal očitke opozicije, da si tlakuje pot za dosmrtno vladanje. Da bi očitke zavrnil, se lani ni potegoval za predsedniški položaj, temveč je predlagal Morena, ki je bil v letih 2007 do 2013 podpredsednik države in prihaja iz iste stranke Alianza Pais (Državno zavezništvo).

Skorumpiranim zaprta vsa vrata

Na volitvah aprila lani je Moreno zmagal z majhno razliko. Že takoj po nastopu mandata je prišel v spor s Correo zaradi drugačnega pristopa do politike in prizadevanja za svoj lastni politični program ter popravljanja političnih in ekonomskih napak, storjenih v času Corree. Njun spor se je razrasel do te mere, da je Correa zapustil stranko in s sebi zvestimi poslanci ustanovil novo stranko, ki odkrito nasprotuje Morenovi vladi. Ta se je odzvala z razpisom referenduma, pri čemer je imela podporo 36 družbenih in političnih organizacij, od sindikatov do levih in desnih strank.

Vprašanj na nedeljskem referendumu, ki se ga je udeležilo 75 odstotkov volilcev, je bilo sedem. Poleg omejitve predsedniških mandatov na največ dva so s 64,32 odstotka glasov podprli reformo sveta za civilno participacijo in družbeni nadzor. Ta organ je bil ustanovljen v času vlade Corree in je odločal o izbiri kandidatov za pomembne položaje v državnem aparatu, med drugim za državne tožilce, sodnike, inšpektorje in druge. Med preostalimi petimi vprašanji se je 73,91 odstotka volilcev strinjalo, da nihče, ki je bil obsojen za korupcijo, ne more kandidirati za javno funkcijo, 73,73 odstotka jih je glasovalo proti zastaranju spolnih deliktov, 68,79 odstotka pa za prepoved rudarjenja na zaščitenih območjih.

Stran od Chaveza, Moralesa ...?

Izid referenduma je jasno pokazal na razkol med Correo in Morenom in s tem tudi na globoko razdeljenost ekvadorske levice. Po mnenju nekaterih analitikov Ekvador z Morenovo zmago zapušča pot, ki so jo začrtali Correa in nekdanji venezuelski predsednik Hugo Chavez, v Boliviji Evo Morales in v Nikaragvi Daniel Ortega. Nedeljski referendum bo tako novi ekvadorski vladi z Morenom na čelu z nacionalnim konsenzom omogočil izpeljati drugačno ekonomsko politiko, predvsem v javnem sektorju. Correa pa ne namerava zapustiti političnega prizorišča. Včeraj je dejal, da je bilo v izrazito neenakem boju ogromno narejenega in da se bitka nadaljuje.