»Poglejte, v kakšnem živimo. Želimo si le, da bi bilo malo bolje, malo lepše. Za pesek, denimo, da bi si uredili pot, prosimo občino že dve, tri leta, pa ga ne dobimo. Vodo smo hvala bogu dobili, elektrike pa nimamo. Imamo agregat,« je dejala Sanda Brajdič, potem ko se je za nekaj trenutkov pri njej na blatnem dvorišču pred leseno barako ustavil predsednik države Borut Pahor. Meni, da razsežnost romske problematike zdaj terja njegovo konkretno vključitev. Danes se je po obisku romskega naselja Brezje - Žabjak sestal tudi s predstavniki sosednje Bučne vasi, Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike, Zveze Romov Slovenije ter župani občin z romskim prebivalstvom.
Pahor je med sprehodom po Brezju v pogovoru z novomeškim romskim svetnikom Dušanom Smajekom takoj izpostavil srčiko problematike. »Glavni problem vidim v razumevanju, da k pravicam sodijo tudi dolžnosti. Dolgoročno bi iz tega položaja prišli, če bi starši videli možnost za svojega otroka v šolanju in zase v delu. Ampak zdaj temu nismo priča. Imam prav? Romski starši ne pošiljajo otrok v šolo in službe sami ne iščejo.«
Dostop do vode še ne spremeni načina razmišljanja
Ob tem ni mogel mimo predloga spremembe zakonodaje, po kateri bi staršem, ki otrok ne pošiljajo v šolo, odvzeli otroški dodatek. A predlog, ki ga je javno podprl tudi novomeški župan Gregor Macedoni in se s pismom obrnil na državni zbor, je bil nedavno umaknjen iz procedure. Pahor pravi, da predlog načeloma podpira, da pa je bil preslabo pripravljen. A po prepričanju Francija Keka, koordinatorja pri reševanju romskih vprašanj med novomeško občino in državnimi ustanovami, bi bila tovrstna sprememba zakonodaje zagotovo učinkovita. Kot primer je izpostavil novomeški center za socialno delo, ki staršem odvzame del socialne pomoči, če otrok ne pošiljajo v šolo. »Učinek je pozitiven, starši so začeli otroke bolj redno pošiljati v šolo, medtem ko tam, kjer takšnega ukrepa ne izvajajo, denimo v Krškem in Škocjanu, ni sprememb na bolje.«
Novomeška občina do leta 2020 načrtuje tudi prostorsko in komunalno ureditev Brezja in Žabjaka. Naložba je ocenjena na 3,6 milijona evrov, od tega naj bi 85 odstotkov zagotovila država. Prvi korak je izdelava prostorskega načrta, sledi gradnja vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, cest, ulične razsvetljave, kasneje je predvidena tudi gradnja bivalnih enot. Zanimiva pa je ugotovitev, ki jo je izpostavil Izidor Jerala z urada za prostor in razvoj na novomeški občini: »Romska naselja, kjer je poskrbljeno za dostop do kakovostne pitne vode, denimo v Šmihelu, Ruperč vrhu in delu Brezja, ne izkazujejo boljšega stanja glede zaposlovanja, izobraževanja in drugih parametrov. Torej je socialni projekt tisti, ki je ključen v ozadju, fizični pa je zgolj prvi korak.«
Mesojedec: »Legalizacija romskih naselij vodi v getoizacijo«
Mnenje, da legalizacija romskih naselij vodi v getoizacijo in zato ni prava pot do rešitve, je Pahorju danes ponovno pojasnjeval Silvo Mesojedec iz Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike, s katerim je sicer redno v stikih. »Prostorska problematika je zgolj en del. Kje so še socialni transferji, socialno stanje družin, otroci, ki še vedno prosjačijo naokoli. Prav gotovo je treba urediti osnovne stvari v naseljih, kot sta pitna voda in elektrika. A hkrati je treba preprečiti širitev naselij,« pa je dodal predsednik KS Bučna vas Andrej Redek.
Macedoni pomisleke in bojazni krajevne skupnosti in iniciative povezuje s slabimi izkušnjami iz 80. let, ko so krajani dali soglasje k prostorski ureditvi naselja, a so šle stvari pozneje v drugo smer. Naselje se je začelo nezadržno širiti. »Naša naloga je vgraditi doslednost v občinsko politiko in ponovno vzpostaviti zaupanje, kajti večdesetletno nereševanje je drastično poslabšalo situacijo,« je dejal. Pahor, ki pozdravlja politično voljo mestne občine za ureditev problematike, izpostavlja nujnost dialoga med vsemi stranmi in iskanje kompromisov. V drugi polovici marca tako v predsedniški palači pripravlja problemsko konferenco, na katero bo povabil predstavnike vseh strani, ki se jih romska problematika kakor koli dotika. Epilog konference bodo priporočila vladi in državnemu zboru.
