Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Združenje Manager, Britansko-slovenska gospodarska zbornica ter Slovensko-nemška gospodarska zbornica so danes predsednika vlade Mira Cerarja pozvali, naj vlada ne popusti zahtevam javnega sektorja in ostane v okviru javnofinančnih zmožnosti, predvsem pa v okviru zmožnosti gospodarstva. Uresničitev milijardo evrov težkih zahtev sindikatov bi po njihovi oceni imela dolgoročne posledice, ki bi bremenile posameznike in celotno družbo še nadaljnjih nekaj let.
Delodajalske organizacije opozarjajo, da za plače v javnem sektorju že zdaj namenimo 11,3 odstotka BDP, kar je 1,3 odstotne točke več kot v povprečju EU. Da bi se približali povprečju, bi morali obstoječo maso plač celo znižati za 550 milijonov evrov, pravijo. Poleg tega so plače javnih uslužbencev v zadnjem desetletju rasle hitreje kot v gospodarstvu – povprečna bruto plača v javnem sektorju v letu 2017 je bila za skoraj 400 evrov višja kot v zasebnem, razlika pa je od leta 2014 porasla za okoli 50 evrov.
Uresničitev sindikalnih zahtev, ki bi zvišale maso plač v javnem sektorju kar za četrtino, bi po besedah delodajalcev pomenila kršenje fiskalnega pravila, ki je zapisano v ustavi, ali pa krčenje sredstev za investicije in socialne transferje. Prav tako bi se ponovno povečala obremenitev stroškov dela. Zaradi posledično višje dohodnine bi se povprečna neto plača zavezancem znižala za kar osem odstotkov oziroma za okoli tisoč evrov na leto, opozarjajo delodajalci. Namesto dviga plač javnim uslužbencem predlagajo, da vlada dodatno razbremeni stroške dela vseh zaposlenih, obenem pa »dopusti gospodarstvu, da ustvarja novo vrednost«.
Delodajalci za razbremenitev plač in socialno kapico
V Slovenian Business Clubu (SBC – Klub slovenskih podjetnikov) so danes predsedniku vlade in ključnim ministrom poslali apel, v katerem zahtevajo odpravo kriznih davkov in drugih dajatev, med drugim dviga DDV in 50-odstotnega dohodninskega razreda. Namesto zviševanja plač zgolj javnemu sektorju pa vladi predlagajo, da takoj pristopi k pripravi večje davčne reforme za razbremenitev plač in tako omogoči dvig neto plač za vse zaposlene v državi, še zlasti za pretirano obdavčene strokovne kadre.
Do višjih neto plač bi po predlogu SBC prišli z zvišanjem meja vseh dohodninskih razredov. Zgornja meja 16-odstotnega razreda bi se dvignila s sedanjih 668,44 na 800 evrov, zgornja meja 27-odstotnega s 1700 na 2000 evrov, meja 34-odstotnega razreda s 4000 na 4500 evrov in meja 39-odstotnega razreda s 5980,93 na 7000 evrov. Poleg tega predlagajo dodatno razbremenitev 13. plače in regresa, in sicer tako, da prispevkov in dohodnine zaposlenemu ne bi bilo treba plačevati do višine njegovih dveh povprečnih mesečnih plač. Po lanskih spremembah so 13. plače oziroma božičnice oproščene plačila dohodnine do višine povprečne plače v Sloveniji (prej do 70 odstotkov), medtem ko je pri regresu treba prispevke plačevati od zneska, ki presega 70 odstotkov povprečne plače.
Delodajalci se še naprej zavzemajo tudi za uvedbo socialne oziroma razvojne kapice. Zgornja meja za plačevanje prispevkov za socialno varnost bi po predlogu SBC v prvem koraku znašala 4000 evrov bruto na mesec, nato pa bi se postopoma, a najpozneje v petih letih, znižala do dvakratnika povprečne plače.
Finančno ministrstvo: Več si ne moremo privoščiti
Na finančnem ministrstvu pravijo, da bodo v zadnjih dveh letih sprejeti davčni ukrepi (spremembe pri dohodnini, razbremenitev 13. plače…) na letni ravni razbremenili plače za okoli 130 milijonov evrov. Te davčne spremembe so bile, kot pojasnjujejo, sprejete v okvirih, ki še dopuščajo nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo, medtem ko si ukrepov zunaj tega okvira trenutno še ne moremo privoščiti. Na ministrstvu priznavajo, da so za slovenski trg dela značilne zelo majhne razlike med dohodki in da je dohodninska lestvica zgoščena, a ob tem opozarjajo, da je bolj problematična visoka obremenitev dela s prispevki za socialno varnost. Glede tega pa se moramo vprašati, kakšen sistem javne socialne varnosti želimo v Sloveniji še naprej vzdrževati, pravijo na ministrstvu.
V naslednjega pol leta nameravajo tej problematiki nameniti strokovno razpravo s socialnimi partnerji, v prihodnjih mesecih pa bodo v sodelovanju z OECD pripravili tudi podrobnejši pregled širše politike razbremenitve dela v Sloveniji.
