Najopaznejša lastnost tokratne uprizoritve besedila, ki ga je prevedla Eva Mahkovic, za dramaturgijo pa je poskrbela Petra Pogorevc, je izčiščenost. Izčiščenost jezika, strukture in likov. Ves čas točno vemo, kje smo, kam gremo in zakaj, medtem ko glasba in scenografija poskrbita za to, da se kljub relativno univerzalnim temam ves čas zavedamo, da smo v francoskem meščanskem stanovanju v prvi polovici prejšnjega stoletja. Časovna in prostorska umeščenost pri vsebini sicer nista najpomembnejši, odločilno pa diktirata razp

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.