Smetarska farsa jugovzhodne Slovenije

Gre za navadno zavajanje javnosti jugovzhodne Slovenije in za odvračanje pozornosti od bistva problema, ki tiči v že pred leti zgrajenem zasebnem obratu za predelavo odpadkov iz belokranjskih, dolenjskih in občin iz Posavja v Krškem, ki ga v smislu upravljanja obvladuje občina Krško. Tako smo občani izgubili možnost za obdelavo svojih odpadkov po bistveno nižji ceni, kot plačujemo odvoz in predelavo odpadkov danes. Poleg tega smo izgubili tudi delovna mesta, ki bi jih imeli z novim centrom za obdelavo odpadkov (MBO), dolgoročno pa smo izgubili tudi potencial razvoja te dejavnosti v regiji. Zato sem trdno prepričan, da bi Cerod 2 moral biti zgrajen v korist občanom, davkoplačevalcem, ki bi javni gospodarski službi za odvoz, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov plačevali bistveno manj. V finančnih izračunih naložbe Cerod 2 bi občani občin družbenic plačevali največ od 100 do 110 evrov po toni odpadkov, sedaj pa plačujemo 152 evrov po toni odpadkov. Zanimivo je, da županov in županj zaradi tega dejstva prav nič ne skrbijo bližajoče se lokalne volitve.

Znano je, da je župan Macedoni ob prevzemu oblasti predlagal vsem občinam družbenicam odstop od pogodbe o izgradnji naprave Cerod 2, kar so brez pomislekov slepo sprejeli, ob dejstvu, da je bil župan Macedoni predhodno natančno seznanjen z vsemi možnimi pravnimi in finančnimi posledicami takšne odločitve, vključno z izgubo kohezijskih sredstev v višini okoli 20 milijonov evrov in denarnih kazni zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti do izvajalcev projekta. Ob tem pa je jasno, da je župana Macedonija, kakor tudi vse druge župane in županje, ki so tako ali drugače še vedno povezani v propadlem projektu Cerod 2, grdo izigrala politika občine Krško s sočasno izgradnjo svojega zasebnega centra obdelave odpadkov (MBO) v sklopu Kostaka, ki danes opravlja dejavnost, ki bi jo sicer moralo opravljati javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Dolenjske – Cerod 2 v Leskovcu.

Takšna politika občine Krško je bila uspešna tudi na državni ravni, ko je leta 2012 bivši župan in minister za okolje in prostor (MOP), sedanji evropski poslanec Franc Bogovič retroaktivno s spremembo in dopolnitvijo državnega dokumenta, operativnega programa za ravnanje z odpadki (OPIROPI) omogočil izgradnjo zasebnega obrata (MBO) za predelavo odpadkov, ki je v lasti zasebnega podjetja Kostak, ki ga v smislu upravljanja obvladuje občina Krško. Iz teh razlogov je Franc Bogovič s sodelavci na občini in v Kostaku s pozicije oblasti in moči načrtno ter prikrito zaviral vse pobude in načrte za izgradnjo naprave Cerod 2 v Leskovcu, za kar obstajajo neizpodbitni materialni dokazi, za katere javnost ni nikoli izvedela. Glede na vsa zgoraj navedena dejstva lahko sklepam, da v svetu županov v sklopu projekta Cerod 2 nemoteno deluje »prikriti notranji sovražnik«, ki je ves čas načrtno rušil ta projekt za svoje zasebne interese in koristi. Ob tem sklepam, da je bil župan Macedoni pri svoji odločitvi za ustavitev projekta naiven ali pa vanjo prisiljen. Posledice vsega tega so bistveno višje cene storitev ravnanja z odpadki, predvsem pa neupravičeno bogatenje zasebnih lastnikov izključno na račun vseh občanov iz Bele krajine, Dolenjske in celo Posavja.

Zato kot občan Mestne občine Novo mesto, 40-letni uslužbenec Komunale Novo mesto, poznavalec problematike odpadkov in navsezadnje kot prvi župan MO NM z vso odgovornostjo javno pozivam vse županje, župane in občinske svetnike, da občino Krško takoj izključijo kot družbenico iz družbe Cerod 2 in od nje zahtevajo izplačilo odškodnine zaradi nerealiziranega projekta Cerod 2 ter izplačilo nastale škode v znesku okoli 35 milijonov evrov.