Delo datira v ključno obdobje umetnikove ustvarjalne poti, ko je ustvaril najbolj znane skulpture, kot je denimo Mož, ki kaže iz leta 1947. Podobe človeka v gibanju so se v tem času uveljavile kot osrednje figure v umetnikovi ikonografiji.
Alberto Giacometti je znan po razpotegnjenih, tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore. V 40. letih minulega stoletja je izdeloval majhne skulpture, ki so se zdele kot oddaljeni prividi. Sprva je sicer slikal v kubističnem in postkubističnem slogu, a so njegove slikovne deformacije že nakazovale kasnejši osebni slog.
V delu, ki ga bodo na dražbo dali 28. februarja, se prepletajo teme izolacije, neskladnosti in nenavadnost odnosov med moškimi in ženskami. To ponazarjajo figure, o katerih je Giacometti nekoč dejal: » ... vsaka ima svojo pot, ki je ostale ne poznajo, ali pa se združujejo okoli ženske. Ugotovil sem, da nikoli ne morem ustvariti samo nepremične ženske in moškega, ki hodi.«
»Figure niso bile nikoli trdna masa, ampak transparentna konstrukcija,« pa je Giacometti zapisal v pismu v Franciji rojenemu in v ZDA delujočemu trgovcu z umetninami Pierru Matissu. Giacomettijev lestenec je po besedah Thomasa Bomparda iz londonske dražbene hiše svetilnik univerzalnemu simbolizmu, upanju in humanizmu. V njem se prepletata vizualna umetnost, dekorativnost in gledališče.
Njegova dela danes na dražbah dosegajo astronomske cene. Bronasta figura Moža, ki kaže je bila denimo na dražbi avkcijske hiše Christie's v New Yorku maja 2015 prodana za 141 milijonov dolarjev, s čimer je postala dotlej najdražja skulptura, prodana na dražbi.
