V lanskem šolskem letu (za tekoče podatkov še ni) se je več kot 53 odstotkov oziroma 1471 posavskih srednješolcev šolalo v sosednjih regijah, le slaba polovica oziroma 1298 jih je srednjo šolo obiskovalo v domači. Pa ne zato, ker šole v Posavju ne bi bile kakovostne, ampak ker preprosto ni na voljo dovolj programov.
Kot pravi ravnatelj brežiške gimnazije Uroš Škof, se je odliv še dodatno povečal po letu 2013, ko se je začelo subvencioniranje vozovnic. Po treh letih prošenj je gimnaziji letos sicer uspelo pridobiti program športnega oddelka, vanj se mora vpisati vsaj 18 dijakov, da ga bodo izvajali. Medtem pa se Ekonomska in trgovska šola (ETRŠ) Brežice že deset let trudi pridobiti štiriletni program zdravstvene nege in triletni program bolničarja. Po podatkih statističnega urada se je lani v obeh programih v sosednjih regijah šolalo 167 dijakov iz Posavja.
Nekoč več kot 800 dijakov, danes le še tretjina
»To je več kot polovica dijakov, kot jih trenutno obiskuje našo šolo, teh je 276. Prepričani smo tudi, da z odobritvijo obeh programov na naši šoli ne bi ogrozili delovanja šol, ki izvajata te programe v sosednjih regijah,« pravi Alenka Pečnik Kranjec, pedagoginja na ETRŠ. Poleg tega je Posavje edina slovenska regija, ki ima splošno bolnišnico, nima pa izobraževalnih programov zdravstvena nega in bolničar.
Kot dodaja direktorica ETRŠ Mojca Tomažin, obrobne regije ostajajo brez določenih srednješolskih programov, v večjih pa se kljub restriktivni politiki ministrstva občasno razpiše kakšen dodatni oddelek prav na teh izobraževalnih smereh. Zato je prepričana, da se v Sloveniji tudi na področju šolstva dogaja nekakšna »tiha« centralizacija. Tudi sama stavba ETRŠ je danes napol prazna, v šolskem letu 1999/2000 je njene programe obiskovalo 822 dijakov, danes le še tretjina.
»Dejstvo je, da je bolj ekonomično imeti šolo, ki je polna, kot pa da ministrstvo prosimo za dofinanciranje,« dodaja Tomažinova. Na ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport so potrdili, da ETRŠ dodatno financirajo zadnja tri leta, letos v višini 150.000 evrov, leta 2015 v višini 100.000 evrov.
Ministrstvo: »Nobena šola ne bo zaprla vrat«
»Število dijakov pada iz generacije v generacijo, vendar trdno stojimo za tem, da nobena šola ne bo zaprla vrat. Zato želimo z ukrepi, kot so dodatno financiranje, reorganizacija in razmeščanje nekaterih novih, ustreznih programov, ohranjati šole, ki jih je upad vpisne generacije v zadnjih letih najbolj prizadel,« pravijo na ministrstvu. V zadnjih 15 letih se je delež novincev v Sloveniji zmanjšal za skoraj tretjino, vendar se bo situacija v prihodnjih letih izboljšala, saj prihajajo »močnejše« generacije, dodajajo na ministrstvu.
Ob tem pojasnjujejo, da jih zbornica zdravstvene in babiške nege ter ministrstvo za zdravje že nekaj let opozarjata na prevelik obseg razpisanih mest na področju zdravstva. Toda Pečnikova odgovarja: »Leta 2008, ko so nas s temi argumenti zavrnili, so v Zagorju podprli program zdravstvene nege, v Novem mestu pa ga razširili za en oddelek. Toda v našem primeru sploh ne bi šlo za širjenje programa, ampak zgolj za prelivanje dijakov, saj bi tisti, ki se zdaj vozijo drugam, preprosto ostali v Posavju. Poleg tega nam je brežiška bolnišnica že obljubila vso strokovno in tudi materialno podporo v smislu opreme, izobraževanja.«
V zdravstveni program bi vpletli ekonomsko znanje
Trenutno na ETRŠ izobražujejo v programu ekonomski tehnik, triletnem programu trgovec in programu predšolske vzgoje, v katerega vpisujejo četrto generacijo. Če bi jim uspelo pridobiti program zdravstvene nege, vidijo možnost povezovanja z že obstoječimi programi.
»V zdravstveni program, pri katerem bi se bolj usmerili v nego na domu, bi vpletli ekonomska znanja. Kandidati bi bili tako usposobljeni za samostojno delo pri oskrbi starostnikov na domu, hkrati pa bi se znali tudi tržiti, poznali osnove računovodstva in podobno. Vse to lahko ponudimo znotraj šole, kar bi lahko bila zelo pomembna dodana vrednost. Iz okolja smo namreč že dobili signale, da si mnogi enostavno ne upajo stopiti na samostojno pot, ker nimajo teh znanj,« dodaja Alenka Pečnik Kranjec.
Njihova dolgoročna vizija je poleg zdravstvene nege pridobiti še kakšen višješolski program s tega področja. Trenutno izvajajo le enega na višji stopnji, to je ekonomist, ki dopolnjuje vertikalo trgovec-ekonomski tehnik. »Tako bi šola res polno zaživela, lažje bi se financirali, se povezovali z gospodarstvom, posledično bi bilo tudi ministrstvo manj finančno obremenjeno,« razmišlja Tomažinova.
