Steklenih površin je na avtomobilih iz leta v leto več. Že nekaj časa je tega, kar so se na nekaterih vozilih pojavile steklene strehe, ki so se vmes povečale in razširile v domala vse razrede, pri večini se je povečala površina vetrobranskih stekel, večje so postale šipe na vratih... »V zadnjih 20 letih opažamo, da je steklene površine na avtomobilih v povprečju za 30 odstotkov več kot nekoč, za 20 odstotkov pa so ta stekla tanjša in lažja,« je s konkretnimi podatki postregel tehnični vodja pri podjetju Carglass Slovenija Dejan Horvat.
Čeprav so zanimivi, seveda ti podatki sami po sebi ne povedo kaj dosti. Osmislijo jih šele nekateri drugi, kot na primer ta, da je vetrobransko steklo ključen element delovanja zračne blazine v primeru trka vozila – če steklo ni pravilno vgrajeno, lahko zračna blazina, namesto da zaščiti potnika, namreč izvrže vetrobransko steklo. Ali pa ta, da pravilno nameščeno in nepoškodovano vetrobransko steklo zagotavlja kar 34 odstotkov karoserijske trdnosti vozila! Če dodamo, da ima že le malo poškodovano vetrobransko steklo manj kot 70 odstotkov svoje prvotne trdnosti, je jasno, da se že z majhnimi razpokicami ali poškodbami ni pametno peljati kaj bistveno dlje kot do ustreznega servisa, kjer vam šipo bodisi zamenjajo bodisi, če je to možno, popravijo – prav možnost za to slednje si s tem močno povečate. Kot pravi Horvat, se namreč kar devet od desetih malih poškodb stekla zaradi različnih vremenskih in mehanskih vplivov (premikanje karoserije, uporaba klime ali gretja, temperaturne razlike) kmalu spremeni v večjo razpoko, zaradi katere bo vetrobransko steklo treba zamenjati.
Napak pri menjavah je ogromno
In Zakaj je menjava »slabša« možnost? Prednost popravila je, da pri njem ni posega v karoserijo vozila in da ostane tovarniška povezava stekla s karoserijo nedotaknjena, seveda pa ne gre zanemariti niti cene. »Kakovostno popravilo stekla je vsaj štiri- do petkrat cenejše (stane okrog 100 evrov, op. p.) kot zamenjava, razlika se še povečuje pri sodobnih vozilih, ki imajo za steklom skrite različne kamere, tipala in druge sestavne dele asistenčnih varnostnih sistemov. Takšna stekla so že sama po sebi veliko dražja, po njihovi zamenjavi pa je nujna tudi kalibracija, ponovna nastavitev, kar vse skupaj še dodatno podraži. A če tega serviser ne naredi, je to lahko tudi smrtno nevarno za voznika in potnike, saj takrat denimo prilagodljiv tempomat, ki samodejno prilagaja hitrost in varnostno razdaljo, samodejno varnostno zaviranje vozila ali sistem za sledenje voznega pasu ne delujejo pravilno ali pa sploh več ne delujejo! Vsaka stranka naj po zamenjavi stekla na vozilu, ki ima vgrajene asistenčne sisteme, zato od izvajalca nujno zahteva dokazilo o kalibraciji asistenčnih sistemov,« dodaja Horvat.
Po dolgoletnih izkušnjah, ki jih imajo pri podjetju Carglass, je popravilo na vetrobranskih steklih (vsa ostala stekla se ob udarcu predmeta sesujejo in jih zato ni mogoče popraviti) sicer izvedljivo pri približno 30 odstotkih poškodb, ta pa je po popravilu večinoma skoraj nevidna. »To pomeni, da se je bodisi sploh več ne vidi ali pa se vidi zgolj kot posušena kapljica vode. V vsakem primeru je najpomembneje to, da vetrobranskemu steklu s popravilom ponovno zagotovimo stoodstotno trdnost, zato stranki po popravilu ponudimo tudi časovno neomejeno garancijo,« je še povedal Dejan Horvat, ki je ob tem posebej opozoril na številna nepravilno popravljena in zamenjana stekla, ki so v prometu prave tempirane bombe, saj dajejo lažen občutek varnosti – če steklo namreč ni strokovno nameščeno, lahko to vodi v resno tveganje varnosti voznika in potnikov. Zato so pred dvema letoma začeli s projektom Varnost in kvaliteta, v okviru katerega so ob vsaki menjavi stekla preverili, ali so ga pred tem že zamenjali in ali so pri tej menjavi nastale napake. Rezultati pa so, milo rečeno, skrb zbujajoči. »Ugotovili smo, da so pri približno polovici vozil že menjali steklo, pri čemer so bile pri kar 32 odstotkih primerov storjene napake v postopku zamenjave, od teh pa je približno deset odstotkov takih, ki lahko ključno vplivajo na varnost voznika in potnikov,« zaključi Horvat.
Avto naj ne bo potujoči iglu
V zvezi s poškodovanimi stekli velja opozoriti še na nekaj: ker vozilo s počenim vetrobranskim steklom ni tehnično brezhibno, vas lahko, če vas ustavi policija, doleti tudi denarna kazen. »Policist se glede na okoliščine prekrška odloči za ukrep, ki je lahko le opozorilo ali pa izrek globe, lahko pa vozilo tudi izloči iz prometa in začasno odvzame registrske tablice do odprave napak na vozilu. Predpisana globa za poškodovano vetrobransko steklo je za voznika 100 evrov,« so nam v zvezi s tem povedali na policiji.
In še to – ko smo omenili čim prejšnje popravilo majhnih poškodb na steklu, je treba dodati, da se nam lahko zgodi tudi, da nam med potjo steklo poči do te mere, da je preglednost iz vozila močno zmanjšana. »V takem primeru je priporočljivo vozilo na varnem mestu čim prej ustaviti in poklicati pomoč na cesti,« svetuje vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje Manuel Pungertnik, ki opozarja tudi na siceršnjo pomembnost čistih steklenih površin na avtomobilih. »Varnost se začne in konča pri tem, kaj sploh vidimo oziroma zaznamo iz vozila in kako na podlagi videnega med vožnjo reagiramo. Vsi stekleni deli na vozilu, vključno z žarometi in zadnjimi lučmi, morajo biti vseskozi očiščeni. Vozniki smo pred vožnjo dolžni steklene dele očistiti ne zgolj zaradi globe, ki nam jo v nasprotnem lahko izrečejo policisti, temveč predvsem zato, ker je to edini način, da bomo lahko vozili varno. Pri tem izpostavljam tudi primere, ko vozniki ne očistijo zasneženih vozil. Naš avto ni potujoči iglu, zato moramo očistiti sneg s celotnega vozila in z vseh stekel, ne pa, kot to naredijo nekateri, očistiti le manjši del vetrobranskega stekla na voznikovi strani.«
