Med iztrebljanjem armenskega naroda ni bilo več mrtvih, če lahko ob takšnih zločinih sploh delamo primerjave, jih je pa več ostalo nepreštetih. Imena, za katera vemo, so večinoma imena rabljev, upraviteljev in poveljnikov taborišč, paš, begov, ag in čaušev. Žrtve imajo redko imena. Nikoli smrt, odstirajoč, krog za krogom, tančice, ni bila bližje svoji srži, nikoli ni bila smrt bolj anonimna.«

Če bi te besede prebrali v turškem romanu, bi lahko s precejšnjo gotovostjo domnevali, da njihov avtor sedi v enem od turških zaporov. A sreča v nesreči avtorja teh besed je, d

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.