Pregled Jugoslavije po banovinah

Statistični oddelek predsedništva ministrskega sveta je izdal statistični pregled, v katerem je po ljudskem štetju z dne 31. januarja 1921 porazdelil po banovinah podatke o površini, o številu gospodarstev, o veri in o maternem jeziku prebivalstva.

Po teh podatkih meri dravska banovina 15.930 kvadratnih km in ima 212.211 gospodarstev ter 1.037.838 prebivalcev.

Po veri se prebivalci v dravski banovini razdele sledeče:

Po maternem jeziku je v dravski banovini:

Slovencev je v naši kraljevini 1 milijon 19.997, to je 8.51%. Razen v dravski banovini je Slovencev

Izven banovine je največ Slovencev v savski banovini, kjer jih je samo v črnomeljskem okraju 22.270 in v Zagrebu 8.099. Preko 1.000 Slovencev prebiva še v Sarajevu (1.185) in v Beogradu (1.007). Cela kraljevina ima 248.005 kvadratnih km površine in 11.984.911 prebivalcev. Od teh jih je 8,911.509 Srbohrvatov (74,30 %), 1,019.997 Slovencev (8.51%), 407.058 Madžarov (3.9%), 505.790 Nemcev (4,22%), 439.657 Arnavtov (3.07%), 150.322 Turkov (1.26%) in 231.068 Rumunov (1.93%). (…)

Ob osnovanju banovin je Slovenija pridobila okraj Čabar, ki meri 285 kvadratnih km in ima 6.747 prebivalcev, od teh 6.573 Srbohrvatov in 157 Slovencev. Izgubila pa je okraj Črnomelj, ki meri 540 kvadratnih km in ima 23.828 prebivalcev in sicer 833 Srbohrvatov in 22.270 Slovencev.

Nova doba, 3. februarja 1930

Sodna statistika Slovenije

Ljubljana, 3. februarja. Višje deželno sodišče v Ljubljani, kateremu so podrejena deželno sodišče v Ljubljani in tri okrožna sodišča z vsemi okrajnimi sodišči v Sloveniji s Prekmurjem vred, je odposlalo pravosodnemu ministrstvu v Beograd zanimivo statistiko o poslovanju posameznih sodišč v preteklem letu. Statistika je prav lepo zrcalo gospodarskih in socijalnih razmer v Sloveniji.

Kriminaliteta v Sloveniji od leta do leta pada. Primerjalna sodna statistika navaja, da je bilo l. 1929 pri vseh okrajnih sodiščih 31.067 kazenskih prestopkov napram 33.891 v letu 1928.

Preobremenitev naših kmetov

Naši kmetje so zadolženi, prezadolženi, kar kažejo tudi zemljiške knjige pri posameznih okrajnih sodiščih. Kmet sicer ne jemlje kredita na menice, kakor je to običaj v Srbiji, išče pa posojilo pri raznih posojilnicah in zadrugah, ki drugače skušajo kmeta obvarovati pred izkoriščanjem in gospodarsko katastrofo. Lani je bilo pri vseh okrajnih sodiščih v Sloveniji izvršenih 63 tisoč 452 različnih zemljeknjižnih transakcij, predlanskim pa 65.007, torej za 1555 manj.

Številne civilne pravde

Po nekaterih krajih se slovenski kmet še vedno kaj rad tožari. Pri vseh okrajnih sodiščih je bilo lani vloženih 24.488 civilnih tožb, predlanskim pa 24.725. Bagatelnih tožb do 2500 Din je bilo lani 1111, a predlanskim 1002. (…)

Slovenski narod, 3. februarja 1930

Nekaj podatkov iz statistike mariborske policije za leto 1929

Te dni izdelana celotna statistika izkazuje:

Zločinov 401, od teh 16 po zakonu o zaščiti države, 189 tatvin, 53 goljufij, 17 težkih telesnih poškodb, 20 javnih nasilstev itd.

Prestopkov in prekrškov 6048.

Elementarnih nezgod 41, samomorov in smrti zaradi nesrečnega naključja 32.

V zaporih policijskega komisarijata v Mariboru je bilo tekom l. 1929 priprtih 2478 oseb. (…)

Časopisov je izhajalo v Mariboru koncem l. 1929. 26, tekom leta so prenehali 3, na novo je bilo prijavljenih 6.

Prireditev v letu 1929. je bilo povsem 2716 in sicer: 1361 kinopredstav, 968 javnih veselic in koncertov, 211 gledaliških predstav, 54 športnih tekem, 48 plesov, 38 konferenc in predavanj, 31 raznih drugih prireditev, 5 cirkuških predstav. (…)

Koliko je v Mariboru radio-aparatov? Iz l. 1928. je ostal 201, novo prijavljenih je bilo v l. 1929. 111, odjavljenih pa 25. tako da je bilo koncem 1929 vseh radioaparatov 297.

Jutro, 2. februarja 1930

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si