Državna oblast jim je namreč dovolila razširiti cono in v te namene pozidati dodatnih 167 hektarjev rodovitne zemlje, približno 300 razlaščenih kmetovalcev pa bodo odselili drugam. »Ostal sem brez zemlje,« je potožil 72-letni Bashada, ki so mu že odvzeli pet hektarjev kmetijskih površin. Zdaj najema hektar zemlje od starejšega soseda, za kar mu plačuje približno 350 evrov letne najemnine. »To ni pošteno, uničili so nam družine,« je ogorčen Shewangizaw, razlaščeni kmetovalec srednjih let. »Prejeli smo zelo zelo nizke odškodnine. In ostali smo brez zemlje.« Razlaščanje kmetovalcev za potrebe industrijskega napredka je v Etiopiji pereča tema. Leta 2014 so tam potekali krvavi množični protesti zaradi vladnega načrta, da bi se prestolnica Adis Abeba razširila v sosednjo pokrajino in pri tem »pogoltnila« več manjših mest. Načrti kitajskih investitorjev zato odpirajo stare rane. »To zemljo smo prejeli v posest od naših prednikov,« je novinarju agencije Reuters potožil Telahn Chaka, ki ga bodo razlastili letos. »Upal sem, da jo bom predal svojim otrokom. Zdaj pa ne bodo podedovali ničesar.« Načrtovani razlastitvi se ni mogel zoperstaviti. Ko so on in njegovi sosedje povzdignili glas, je policija štiri med njimi nemudoma aretirala. V dukemski mestni upravi očitke zavračajo in trdijo, da se nihče ne upira širitvi industrijske cone. Kitajski vlagatelji bodo namreč v zameno za odvzeto zemljo zgradili bolnišnico, šolo in trgovski center. Izplačali bodo tudi 1,5 evra odškodnine za kvadratni meter, vsak razlaščenec pa naj bi prejel še pol hektarja nadomestne zemlje. »To je propaganda,« zamahne z roko Chaka. »Vedno veliko obljubljajo, potem pa se nič ne zgodi. Na koncu bomo izgubili zemljo in pristali v revščini.«

Ljudje v objektivu Etiopija razlastitev industrijska cona Dukem zemlja