V ustju reke Bidasoa, v bližini mesta Hondarribia, kjer Španija meji s Francijo, leži majhen neposeljen otoček pod imenom »otok fazanov« (ang. »Pheasant Island«). Ni ga lahko najti, če ne veš, kje ga iskati. Francozi mu pravijo »Ile des Faisans«, Španci pa »Isla de los Faisanes«. Na njem so lepo negovana drevesa in sveže pokošena trava, prav tako pa se tam nahaja spomenik, ki obeležuje zgodovinski dogodek iz leta 1659.

Otok kot kondominij med Španijo in Francijo

Na otočku sta se namreč francoska in španska stran pogajali za premirje ob koncu tridesetletne vojne, ki je v 17. stoletju prizadela Evropo. Otok je veljal za nevtralno ozemlje, na njem pa je bil leta 1659 podpisan »Pirenejski sporazum« (ang. »Treaty of the Pyrenees«). Dogodek je bil zaključen s kraljevo poroko med takratnim francoskim kraljem Louisom XIV in hčerko španskega kralja Filipa IV.

Foto: google maps

Tako so v sporazum vključiti tudi to, da si bosta državi delili ozemlje na otočku, lastništvo pa se bo menjalo vsakih šest mesecev. Od prvega februarja do 31. julija bo otok pripadal Špancem, medtem ko bo naslednje pol leta spadal pod francosko ozemlje. Dogovoru, ko si dve državi delita skrbništvo nad skupno upravno enoto, pravimo kondominij, eden najstarejših primerov takšnega sporazuma pa predstavlja ravno »otok fazanov«.

Marsikdo za otok ni še nikoli slišal

Za stanje na otočku skrbi Benoit Ugartemendia, zaposleni na oddelku za urejevanje parkov na občini mesta Hendaye, večjega naselja v francosko-baskovski regiji Akvitanija. Enkrat na leto tja pošlje manjšo ekipo oskrbovalcev, da pokosijo travo in ostrižejo drevesa. Rečna struga v določenih letnih časih tudi usahne, tako da je otoček mogoče doseči tudi peš.

Občasno lahko na 200 metrov dolg in 40 metrov širok otok dostopa tudi javnost, pravi oskrbnik Ugartemendia, in sicer na dnevih »odprtih vrat«. A vendar otok ni preveč popularna turistična atrakcija, obisk navadno zanima samo starejše ljudi, ki so seznanjeni z njegovo dediščino.

Letos ob predaji ni bilo tudi nobene uradne ceremonije. V zadnjih letih sta državi sicer premlevali o odločitvi, ali bi na otok postavili zastavo tiste države, ki ga ima v trenutni lasti. Odločitev so zaradi napetih razmer z baskovskimi separatisti in Španijo opustili, saj bi verjetno le povzročila nepotrebne situacije.