Ameriški predsednik Donald Trump je brez redakcijskih popravkov danes odobril sporno objavo memoranduma o FBI-jevi preiskavi ruske afere, ki ga je v imenu odbora za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma sestavil njegov republikanski predsednik Devin Nunes. S štiristranskega dokumenta, za katerega v zvezni policiji FBI trdijo, da vsebuje zaupne informacije, izpušča pa pomembna dejstva, je bila danes v celoti umaknjena oznaka tajnosti, kongres pa ga je takoj zatem dal v objavo. Trump je na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do memoranduma, novinarjem dejal, da gre za zgodbo, zaradi katere »bi moralo biti mnoge ljudi sram in še več od tega«. »Mislim, da je sramotno, kaj se dogaja v tej državi,« je pribil.

Ostra kritika lastnih kadrov

S tvitom o politizaciji preiskav FBI, ki jo je pripisal demokratom na račun republikancev, in se z njim obregnil še ob pravosodno ministrstvo, je dal Trump že danes zjutraj vedeti, da ga pomisleki FBI in demokratskih kongresnikov glede objave memoranduma ne zanimajo. Še več. Zmotilo ga ni niti to, da je svojo kritiko vodstva pravosodnega ministrstva in zvezne policije praktično naslovil na ljudi, ki jih je sam imenoval, med njimi na Christopherja Wraya, s katerim je zamenjal odstavljenega direktorja FBI Jamesa Comeyja.

Le sledi upokojenega vohuna

Nunes v memorandumu obtožuje FBI, da je preiskavo o ruskem vmešavanju v ameriške predsedniške volitve in povezavah Trumpovega volilnega štaba z določenimi ruskimi predstavniki vodil pristransko. Zanašal naj bi se le na dosje, ki ga je sestavljal britanski upokojeni vohun Christopher Steele, najprej po naročilu Trumpovih nasprotnikov v republikanskih vrstah, po njegovi uspešno izborjeni nominaciji pa za potrebe štaba demokratske kandidatke Hillary Clinton. Neodvisnost preiskave je po tem memorandumu vprašljiva še zlasti zaradi domnevnega zavajanja s strani FBI, ki naj bi od posebnega sodišča pridobil nalog za prisluškovanje Trumpovemu tedanjemu zunanjepolitičnemu svetovalcu Carterju Pageu zgolj na podlagi Steelovih navedb. Za Pagea je obveljalo, da je bil edini Američan, proti kateremu je bil leta 2016 uporabljen nalog posebnega sodišča za primere proti tuji obveščevalni dejavnosti na ameriških tleh (FICA), njegovo lansko pričanje pred kongresnim odborom za obveščevalno dejavnost pa je pustilo več odprtih vprašanj, kot pa dalo odgovorov v vse bolj razpotegnjeni sagi ruske afere.

Obojestranska politizacija

O posledicah objave se je na veliko ugibalo že pred njo. Trump je na trditev o »politizaciji svete preiskave, kakršne si še nedavno ne bi mogli zamisliti,« hitro dobil odgovor, da si še nedavno nihče ni mogel zamisliti takšnega predsednikovega delovanja. Ugiba se tudi o (samo)odstopu direktorja FBI Wraya. Demokrati v omenjenem kongresnem odboru pa so objavo nemudoma razglasili za »sramoten poskus diskreditacije« FBI in pravosodnega ministrstva ter dodali, da »predstavlja politizacija tajnih informacij nevaren precedens, ki bo dolgoročno škodoval obveščevalnim službam in pravosodnim organom«.