če je v mojem pismu vse izmišljeno, kot trdite vi, pa odločba ministrstva za okolje št. 35407/2015 z dne 27. 10. 2016 pač ni. Ta vam je narekovala, da morate zagotoviti sistem požarne zaščite v objektu in odprtih prostorih, kjer se skladiščijo trdni in tekoči odpadki, ter pretakališču z ročnimi javljalniki požara in avtomatskimi plamenskimi, dimnimi detektorji in gasilnimi napravami.
Inšpektor za okolje je v svoji odločbi št. 06182 1211 2017 32 z dne 30. 5. 2017 prepovedal začasno delovanje naprave – poleg dejstev, ki jih je poznate, tudi to, da niste zagotovili preprečitve iztekanja požarnih voda in tekočih nevarnih odpadkov v vodotok Tojnica. Pa tudi, ker niste zagotovili po požaru pravilnega skladiščenja nevarnih odpadkov itd. Če so moje prejšnje navedbe neutemeljene, pa so še kako resnične trditve okoljevarstvenikov, kot sta Anton Komat in dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog.
Komat in Pretnar pravita o požaru na Vrhniki tole. V prvih urah požara so bili ljudje in narava izpostavljeni tveganju akutne zastrupitve in zato bi morali razglasiti evakuacijo prebivalstva, ne da so šli otroci že drugi dan v vrtce in šole. Nacionalni inštitut za javno zdravje bi moral poleg zaprtja šol in vrtcev naročiti odvzem in analizo prahu na Vrhniki in v širši okolici z namenom varovanja zdravja ljudi. Med ljudmi, ki bodo jedli ribe, pili mleko ali jedli sadje, vrtnine in meso z najbolj kontaminiranih območij, kamor so se naložili dioksini, PCB in drugi mutageni, rakotvorni strupi in hormonski motilci, bo nedvomno povečana pojavnost raka, predvsem pri dečkih pa se bodo pojavile razvojne anomalije. Tukaj nam analitska kemija ne more pomagati, uvesti bo treba biomonitoring ekosistema in ljudi ter bioteste. Pa tudi redni monitoring Ljubljanice.
Toliko malomarnosti in negativnosti se je zgodilo pri tej kemijski nesreči, tako da bi morali odgovarjali tako vodilni pri Kemisu kakor tudi pri državnih institucijah. In prav zato bi morali prepovedati nadaljnje delovanje Kemisa na Vrhniki.
Alenka Dimic, Domžale
