Norice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus Varicella zoster iz družine virusov herpes. Ob stiku z bolnikom zboli kar 90 odstotkov dovzetnih oseb. Inkubacijska doba od okužbe do pojava mehurčkov traja od 14 do 16 dni, največ do 30 dni. Bolniki so kužni dva dneva pred pojavom izpuščaja, zanesljivo pa niso več kužni pet dni po tem, ko so se iz vseh mehurčkov razvile kraste. Bolezen se prenaša s kužnimi kapljicami in po zraku, lahko tudi z direktnim stikom preko rok, ki so onesnažene z izločki bolnika.
Večina ljudi okužbo preboli v otroštvu in ostane imuna za vse življenje. »Vendar pa virus ostane v telesu in se lahko kasneje znova aktivira ter povzroči pasovec oziroma herpes zoster, katerega pojavnost narašča s starostjo,« razloži doc. dr. Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Pri sicer zdravih otrocih so norice praviloma lahka bolezen, pravi Sočanova. Značilna znaka sta nekoliko zvišana telesna temperatura in pojav mehurčastega izpuščaja na koži, tudi na sluznicah ustne votline, spolovila in lasišča. Pri odraslih bolnikih pa se lahko razvije nekoliko težja klinična slika z zapleti, kot so pljučnica, vnetje možganskih ovojnic in možganovine.
Bolniki so kužni do pojava krast
Zdravljenje je večinoma simptomatsko, pri težjih potekih bolezni je potrebno antivirusno zdravljenje. Povišano temperaturo lahko nižamo s paracetamolom, aspirina se ne priporoča, ker lahko povzroči nastanek reyevega sindroma. Srbenje olajšamo z uporabo antihistaminika. Umivanje je priporočljivo, vendar z mlačno vodo in brez uporabe mil ali gelov za tuširanje. Po umivanju telesa ne brišemo z drgnjenjem, ampak le popivnamo odvečno vodo z brisačo, svetuje dr. Sočanova.
Izbruhi bolezni se pojavljajo predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih, običajno pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali osnovno šolo. Največ otrok zboli med 4. in 9. letom starosti. Obolevnost je v Sloveniji že več let dokaj enakomerna, lani je zbolelo 9224 bolnikov, večinoma so bili stari manj kot štiri leta. Zaplete je imelo 98 bolnikov, v bolnišnici se jih je zdravilo 86, zvečine mlajših bolnikov. Zaradi noric tudi lani ni nihče umrl, v skupini s težjimi zapleti jih je imelo osem varicelni memingitis, štirje encefalitis in eden pljučnico.
Ljudem, ki zbolijo za noricami, na NIJZ svetujejo, da ostanejo doma, dokler se vsi mehurčki ne spremenijo v kraste in niso več kužni. Bolniki z noricami ali pasovcem se morajo izogibati stikov z osebami, ki imajo oslabljen imunski sistem, in nosečnicami, ki niso prebolele noric. Okužba z virusom noric je lahko za bolnika z oslabljeno imunostjo tudi usodna. Nosečnica, ki ni prebolela noric pred nosečnostjo, pa se lahko okuži in okužbo prenese na nerojenega otroka, kar lahko povzroči motnje v razvoju in trajne okvare možganov in drugih organov ploda.
Cepljenje je samoplačniško
Zato se nosečnicam in ljudem z oslabljenim imunskim sistemom priporoča cepljenje s cepivom, ki vsebuje žive in oslabljene viruse Varicella zoster. Priporočljivo je tudi za otroke, ki še niso preboleli noric, a so v remisiji akutne levkemije, ki imajo bolezni ledvic, težko astmo, po presaditvah organov in v družinah, v katerih imajo družinske člane z okrnjeno imunostjo. V teh primerih cepljenje plača zdravstvena zavarovalnica, sicer je samoplačniško. Otroke se lahko cepi tudi s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (OMRV), obvezno pa je le cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
»Priporoča se dva odmerka cepiva proti noricam, ki po dosedanjih izkušnjah pomenita dolgotrajno zaščito pred noricami brez potrebe po poživitvenih odmerkih,« pravi dr. Sočanova. Na NIJZ velikega zanimanja za cepljenje ne zaznavajo ne med otroki ne med odraslimi. En odmerek cepiva stane 51 evrov, še pove Sočanova in doda, da je skromno tudi zanimanje za cepljenje proti pasovcu, ki stane 161 evrov. To cepljenje, ki je pri nas na voljo od leta 2016, je priporočljivo za ljudi nad 60 let. Zmanjšuje tveganje za razvoj pasovca in dolgotrajne bolečine (postherpetične nevralgije), ki jo bolezen lahko povzroča. Cepi se z enim odmerkom oslabljenega živega cepiva, ki ni priporočljivo za ljudi z okrnjenim imunskim sistemom.
Pasovec se pojavlja pri starejših, redkeje pri mladostnikih in otrocih. Največkrat se aktivira ob padcu imunosti – začne se množiti in povzroči vnetje živca ter značilne, boleče pasaste spremembe na koži. Kožni mehurji se pojavijo največkrat na prsnem košu, redkeje na obrazu. Ker je virus prisoten v mehurčkih, se svetuje, da so kožne spremembe pokrite in se jih ne dotikamo, saj je ob stiku možen tudi prenos na družinske člane, ki še niso bili okuženi z virusom oziroma niso preboleli noric. Lani je za pasovcem zbolelo 4172 ljudi, hospitaliziranih jih je bilo 85. Zapleti so redki, možni so razsoj virusa, vnetje možganskih ovojnic in možganovine, vnetje žil centralnega živčnega sistema.
