Oskrbovanci so do zdravstvenih delavcev večinoma spoštljivi in prijazni, toda najdejo se tudi taki, ki se občasno do njih vedejo nespoštljivo in neprimerno. Prenizke plače, naporni delovniki, zahtevni pacienti, vzvišeni zdravniki – vse to postaja njihova vsakodnevna realnost. Realnost, za katero dobijo borih 600 evrov na mesec. Kljub temu se za ta poklic še vedno odloča veliko mladih. Zakaj?
Laura, osemnajstletna dijakinja programa zdravstvene nege na Srednji zdravstveni šoli v Celju, pravi: »Želim pomagati ljudem, želim, da se ob težkih trenutkih, ko zbolijo, počutijo domače in prijetno, še posebej v bolnišnici. Čeprav je včasih težko in zahtevno, vseeno vztrajam. Mislim, da se splača.«
Z njo se strinja tudi Rada Fludernik, medicinska sestra z dvajsetletnimi izkušnjami, ki se je za poklic odločila že kot deklica. Da postane medicinska sestra, se je odločila zaradi težkih trenutkov, ki jih je preživljala, ko se je v bolnišnici znašla njena prijateljica.
»Mojo prijateljico je zbil avto, in ko sem jo obiskala v bolnišnici, me je prevzelo delo medicinskih sester,« je povedala. Kaj vse so takrat počele, da bi ji pomagale!
»Bilo mi je blazno všeč, rekla sem si, da bom to delala tudi jaz.« S svojim delom je zadovoljna. »Všeč mi je, da lahko pomagam.« V svoje delo vlaga veliko truda, in ko vidi, da se je izplačalo, občuti veliko zadoščenje.
Kljub temu opaža v svoji stroki tudi težave. Ne moti je morebitni nespoštljiv odnos pacientov. Morda zato ne, ker je patronažna sestra, ki svoje paciente obiskuje na domu, jo vprašamo. »Ne,« odgovarja. Prava težava, ki jo zaznava, je, da je medicinskih sester premalo. Svojim bolnikom bi rade posvetile veliko več časa, kot ga imajo na voljo. A ker jih ni dovolj, tega ne morejo narediti.
Ta problem je opazila tudi Laura. »Želim delati na pediatriji, ker imam zelo rada otroke. Zanje si moramo vzeti čas, jih spoznati, jim nameniti dovolj pozornosti, se z njimi tudi pogovoriti o čem drugem, ne samo o zdravju. Za dobro opravljeno delo in čim boljši učinek moraš bolnika spoznati.«
Kako postaneš medicinska sestra oziroma zdravstvenik?
Za poklic srednje medicinske sestre oziroma srednjega zdravstvenika so zahtevani srednja strokovna izobrazba – program zdravstvena nega, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit. Zakaj vse to?
Zato, ker je njihovo delo razgibano, zahtevno in odgovorno. Pomagajo pri ohranjanju in utrjevanju zdravja, pri preprečevanju širjenja infekcij ter bolezni, pri skrbi za bolne in invalidne osebe.
Laura pravi, da je šolanje naporno, veliko je učenja; še posebej je naporno učenje strokovnih predmetov, ki jih je ogromno. Največ pa se tako in tako naučijo pri praktičnem delu, ki ga izvajajo v bolnišnicah pod mentorstvom profesorja in osebja.
Nekateri med njimi opravljajo delo tudi na terenu in celo v vseh vremenskih razmerah. Zdravstveni tehniki so zaposleni v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, lahko so del reševalne službe, osebja v domovih za ostarele, šolah, vrtcih in nevladnih organizacijah. Sprejemajo paciente in skrbijo, da so podatki o njihovih boleznih pravilno vodeni. Pomembno prispevajo k vzdrževanju dobrih odnosov s pacienti in na delovnem mestu.
Svoje delo bolje opravljajo, če so komunikativni; če znajo poklepetati s pacienti. Ker je delo naporno, je koristno, da so psihično stabilni, torej da se jih stiske pacientov ne dotaknejo do te mere, da bi vplivale na njihovo zdravje.
Zadovoljni zdravstveni delavci dobro delajo. To je dobro za vse nas, kajti prav vsak se lahko prej ali slej znajde v čakalnici Zdravstvenega doma Celje. In če nas tam pričakajo prijazne sestre, so trenutki, ki jih moramo preždeti na hodniku, prijetnejši, lepši, znosnejši.
