Tudi mladi bi morali bolje skrbeti za zdravje, še posebej v današnjem času zaradi problemov v zdravstvenem sistemu. Med njimi lahko izpostavimo reorganizacijo ter prenovitev zdravstvene zakonodaje in znotraj tega še zelo aktualne čakalne vrste, ki ne izbirajo po starostnih skupinah. Če moraš kot mladostnik na okulista čakati predolgo, ta čas slabo slediš v šoli in posledično trpi naša izobrazba. Poškodbena fizioterapija mlade športnike prikrajša za prisotnost pri velikem delu pouka. Premalo se zavedamo, da lahko kogar koli izmed nas, tudi mlade, za vogalom preseneti bolezen.
Razumljivo je, da se odgovornejši odnos do zdravja razvija predvsem s starostjo. Starejši kot smo, bolj se zavedamo, da so nam minute štete in da naše telo ne bo večno mlado. Z leti spoznamo, da imamo lahko vse – dobro službo, najnovejši avtomobil, luksuzno stanovanje, a če nismo zdravi, nam nič od tega ne koristi. Žalostno je, da se nas večina zave pomembne vloge zdravja šele, ko nas bolezen priklene na posteljo. Pa tudi tega, da je takrat že prepozno. Zase in za svoje zdravje bi morali oziroma moramo poskrbeti že prej, ko je to še mogoče. Današnja mladina goji dokaj neodgovoren odnos do zdravja. Zanašamo se na mladost in vitalnost telesa, češ za zdravje bom že poskrbel, ko bom star.
Kljub temu se podzavestno vendarle zavedamo, da bi zdravje morali jemati bolj resno. Ne želim trditi, da bi se morali ves čas obremenjevati z zdravjem in s tem, kako bi se nam lahko razvila ta ali ona bolezen. Skozi leta pa vendarle moramo paziti, da ne uničimo svojega telesa pred potekom roka uporabe.
Zavedamo se posledic škodljivega ravnanja, a si hkrati žal tudi zatiskamo oči pred resnico. Prek slušalk nam v ušesih na ves glas bobni glasba, pri čemer se le redkokdaj vprašamo, kakšne so pravzaprav lahko posledice za naš sluh. Prižgemo in pokadimo cigareto z zavedanjem, da to ne more imeti dobrih posledic za nas. Hkrati pa medtem, ko tihi strup vstopa v naše telo, mislimo, kako se lahko odvadimo, kadar koli bi pač želeli, ne da bi se zavedali, kako je to težko.
Ne obremenjujemo se preveč s pravilno prehrano, češ naše telo že zmore nekako preživeti dan. S takšnim mišljenjem se lahko čez čas posledično razvijejo tudi razne oblike motenj hranjenja, ki so med mladimi, še posebej v 21. stoletju, zelo razširjene. Upam si trditi, da večini današnje mladine zdravje ni prioriteta. Predenj postavijo vse drugo – od šole, prijateljev do različnih dejavnosti. Mislim, da je čas, da tudi mi mladi počasi zavihamo rokave in začnemo dojemati, da naše telo vendarle ni stroj. Vsaj do določene mere moramo poskušati vzpostaviti bolj odgovoren in ljubeč odnos do sebe in do svojega telesa.
