Dr. Aleš Maver je bil pomemben član ekipe, ki je štiri leta vodila mednarodno raziskavo z izjemnim izidom – prvi na svetu so odkrili novi gen za prezgodnje staranje. Spominja se, da je že kot osnovnošolec sanjal o tem, da bo nekoč raziskovalec in znanstvenik, ki se ukvarja z genetiko. Zanimali so ga računalniki, medicina in narava, zato se mu je zdela genetika odlična kombinacija, kjer se na neki način združuje ves svet, ki ga poznamo. Že v srednješolskih letih na Gimnaziji Celje - Center (GCC) je začel obiskovati Klinični inštitut za medicinsko genetiko na UKC Ljubljana, s katerim je ostal povezan tudi med študijem na ljubljanski medicinski fakulteti, tam pa kot raziskovalec dela še zdaj.
Njegovi spomini na srednješolska leta so lepi. »Ta čas imam v najlepšem spominu. Vedno ko se spomnim na GCC, postanem kar malo nostalgičen… Imel sem super sošolce in sošolke, pa tudi učitelje, ki sem jih doživljal kot strokovnjake in ljudi na pravem mestu. Šola se je odlično prilagajala vsem prevalom, ki jih človek doživlja v najstniških letih. Imam jo res v dobrem spominu.«
Po skoraj 15 letih, ki so pretekla od mature, se najbolj živo spominja tednov obveznih izbirnih vsebin, zlasti izleta v Pariz in naravoslovnega tabora v Piranu. Upa, da imamo tudi sedanji dijaki tako veliko možnosti, kot jih je imel sam. Dejansko je na GCC še danes pestro in živahno na vseh področjih.
Jezika genoma še ne poznamo
Kako se je začela znanstvena raziskava, v kateri je sodeloval? Povod za genetsko raziskavo, v kateri so odkrili nov gen za prezgodnje staranje, je bila smrt dojenčka Tiborja, ki se je rodil z genetsko napako. »Ko se rodi otrok, ki je drugačen, je pogosto prvo vprašanje staršev in zdravnikov, katero bolezen ima otrok in kaj je njen vzrok. Tako je bilo tudi pri Tiborju, pri katerem je sodelavka Karin Writzl kmalu posumila, da gre za zelo redko obliko sindroma prezgodnjega staranja.« Kljub temu da so bili bolniki s podobnimi kliničnimi znaki opisani že desetletja prej, pa vzroka za to bolezen še niso poznali.
Čeprav danes poznamo do črke natančno genomsko zaporedje, še vedno ne vemo, kakšen je pomen vsakega od več kot treh milijard elementov v zaporedju. V človeškem genomu je okoli 20.000 genov, od katerih so jih doslej s pomočjo najsodobnejše tehnologije le slabo petino povezali z boleznimi človeka. »Na področju genetike nas čaka še veliko dela. Človeški genom je kot knjižna polica zapisov v jeziku, ki ga ne poznamo,« svoje področje slikovito opisuje dr. Maver.
»Pričakujem, da bomo v bližnji prihodnosti praktično vsi lahko pridobili informacije o našem genomu v takšni in drugačni obliki. Glede na današnje znanje je ta informacija lahko ključnega pomena za naše zdravje.«
Za osnovno znanje hvaležen srednji šoli
»Ponosen sem, da sem bil dijak GCC. Šolanje na tej šoli mi je dalo širok in trden temelj znanja ter izjemen kulturni okvir, ki je še danes sestavni del mojega življenja. Na GCC je bilo vedno mogoče dobiti spodbudo, prav tako sem se počutil varnega in zadovoljnega,« nam je zaupal dr. Aleš Maver. Na šoli smo ponosni in veseli, ko slišimo uspešne zgodbe nekdanjih dijakov, ki so tudi izjemen zgled vsem sedanjim generacijam dijakov in svojevrstno priznanje za dobro delo učiteljev.
Mentor šole: Gregor DelejaDnevnikov mentor: Aleš Gaube
