Najbolj žalostno je, ker nihče v hrvaški vladi ni predvidel nobene akcije Slovenije po implementaciji arbitražne sodbe konec lanskega leta, čeprav je Ljubljana mesece prej napovedala, kaj bo storila in kakšna so njena stališča o arbitraži, piše komentatorka. Poudarja, da hrvaška vlada zelo malomarno brani interese svojih državljanov.
»Hrvaške oblasti tekajo za dogodki in iščejo nekakšne ad hoc rešitve pri poskusih gašenja požara. Tako je tudi s kaznimi,« je še menila komentatorka.
V Zagrebu so napačno domnevali, da bo Slovenija uporabila mednarodni sporazum o pravnih zadevah in pošiljala plačilne naloge prek pravosodnega ministrstva, ubrali pa so učinkovitejšo pot pošiljanja kazni na domače naslove ribičev.
In kaj zdaj? Hrvaška vlada čez noč išče odvetnike, ki bodo zastopali hrvaške ribiče v Sloveniji, medtem ko si ribiči grizejo nohte in opazujejo, kako se izteka čas za pritožbe in jim grozi prisilna poravnava, še navaja.
»Zašli smo v globoko slepo ulico«
Izpostavlja primer Slovenije, ki je bila pripravljena na hrvaške kazni slovenskim ribičem ter je ustanovila sklad za financiranje stroškov za svoje ribiče, v Pulju pa je angažirala odvetnike, ki bodo zastopali slovenske ribiče.
Ocenjuje, da bo hrvaška vlada nekako pomagala hrvaškim ribičem pri pritožbah in preložila pravnomočnost slovenskih kazni za leto dni, a je vprašanje, kaj storiti v vmesnem obdobju, ko Slovenija vztraja pri dialogu samo v primeru pogovora o uveljavljanju arbitražne odločbe. Zaradi slovenskih parlamentarnih volitev ni pričakovati omilitve stališč slovenskih politikov.
»Jasno je, da smo zašli globoko v slepo ulico. Tudi dejstva, ki so v prid Hrvaški, kot je slovensko izsiljevanje za sprejetje arbitraže in nepošteno ravnanje Slovenije med arbitražnim postopkom, ne pomagajo. Kljub odločitvi sabora je arbitraža sklenjena in jo je sprejela tudi Evropska unija. Zato bi bilo za hrvaške oblasti najpametneje, da najdejo model za priznanje arbitražne sodbe. Njena vsebina sploh ni slaba za nas,« sklene komentatorka.
