»Petindvajset let smo čakali. In nismo dočakali rešitve. Mislim, da je skrajni čas, da zdaj in za vselej umaknemo to vprašanje s seznama svetovnih problemov,« je dejal Matthew Nimetz, posebni odposlanec OZN za iskanje za Atene in Skopje sprejemljivega imena za Makedonijo, po srečanju z grškim zunanjim ministrom Nikosom Kocjasom in preden je odpotoval v Skopje na srečanje z makedonskim državnim vrhom. Kaj konkretnega Nimetz nosi v diplomatski aktovki, ni povsem jasno. Znano je, da bi Grčija sprejela vse možne variante imena severne sosede, ki ne bi vsebovale naziva Makedonija. Grčija naj bi do sredine februarja tudi pripravila predlog sporazuma z Makedonijo, ki bi urejal vprašanje imena, mednarodnih odnosov, vprašanje iredentizma in določal pozitivne ukrepe za izboljšanje odnosov.

Premierja že stopila na pol poti

Čeprav nekdanja starogrška Makedonija danes obsega severni del Grčije, Makedonijo, jugozahod Bolgarije in košček Albanije, Atene vztrajajo, da je Makedonija ne le kot pokrajina, ampak tudi kot pojem lahko samo grška. Ker pa tudi nekdanja jugoslovanska republika Makedonija ne želi biti nič drugega kot Republika Makedonija, sta državi v četrtstoletnem sporu, v katerem je krajši konec potegnila Makedonija, saj ji Atene blokirajo vstop v Nato in tudi EU. Predsednik grške vlade Aleksis Cipras in makedonski premier Zoran Zaev, ki ni »obremenjen« z nacionalističnimi apetiti kot njegov predhodnik Nikola Gruevski, ki si je prilastil vse starogrške državnike in vojskovodje ter dodobra razhudil Atene, sta v Davosu stopila korak bližje in med vrsticami sporočila, da bi se lahko »srečala na pol poti«. To morda pomeni, da bi ime makedonske države vendarle lahko o(b)stalo v neki obliki, ki ne bi odražala ozemeljskih pretenzij, ampak bi na način izkazovala, da gre zgolj za del nekdanjega izključno grškega ozemlja. Sliši se zelo zapleteno, kar najbrž tudi je, a verjetno tudi zato, da bi nacionalistom na obeh straneh meje nekoliko pristrigli kremplje. Za koalicijske partnerje grškega premierja, iz vrst katerih prihaja tudi Kocjas, bi bila morda sprejemljiva tudi rešitev v obliki dodatka k imenu Makedonija, ki pa se ne bi prevajal v tuje jezike, kot je to primer z Afganistanom, Uzbekistanom ali Kazahstanom.

Za uvod stadion in avtocesta

Ali to drži, Nimetz včeraj ni potrdil, dejal pa je, da prihaja v Skopje optimističen. Sam je že pred časom dal obema stranema v razmislek rešitve, kot so Republika Nova Makedonija, Republika Severna Makedonija, Republika Zgornja Makedonija, Republika Vardarska Makedonija…, a po srečanju v Atenah o teh imenih ni želel govoriti. Mogoče bo slika nekoliko bolj jasna danes, ko bo posrednik OZN končal uradne pogovore ne samo z makedonskima notranjim in zunanjim ministrom, ampak tudi s politiki opozicijske VMRO-DPMNE, ki pa vztrajajo pri zahtevi, da je državi lahko ime le Republika Makedonija in da zgodovina ter slavne osebe antične Grčije niso last izključno moderne Grčije.

Napoved premierja Zaeva, da je pripravljen spremeniti imeni stadiona in avtoceste, ki so ju poimenovali po Aleksandru Velikem, kar je bila za Atene klofuta, so v makedonski opoziciji že ocenili kot »veleizdajo«. Zaev pa se hkrati zaveda, kakšen čustveni in etnični naboj ima vprašanje imena države, zato napoveduje, da bodo o rešitvi odločali na referendumu, čeprav ve, da s tem tvega, da projekt propade.