Sredi novega plazu medsebojnih diplomatskih in manj diplomatskih obtožb Hrvaške in Srbije o manipulaciji z zgodovinskimi dejstvi med drugo svetovno vojno je hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović javno povabila svojega srbskega kolega Aleksandra Vučića, naj uradno obišče Hrvaško. V manj kot 24 urah je Vučić povabilo tudi sprejel in napovedal, da bo na Hrvaškem predvidoma 12. in 13. februarja.
Jeseni je obisk padel v vodo
Politični odnosi med Zagrebom in Beogradom so na zelo nizki ravni predvsem zaradi različnih pogledov na krvave zgodovinske epizode obeh narodov. Razburljiva sodobna prerekanja sežejo zelo daleč v preteklost, včasih tudi pred leto 1918 in začetek sožitja dveh sosednjih narodov v Kraljevini SHS. Vsa aktualna odprta vprašanja med državama pa izhajajo iz razpada socialistične Jugoslavije in vojne na Hrvaškem – od usode pogrešanih do statusa manjšin in meddržavne meje.
Vučićev obisk v Zagrebu je bil že načrtovan za konec lanskega leta, a so ga prestavili za nedoločen čas. Kamen spotike so bile izjave članov srbske vlade, da je v nekdanji Jugoslaviji v začetku 90. let prejšnjega stoletja potekala državljanska vojna, kar na Hrvaškem zavračajo in izpostavljajo srbsko vojaško agresijo. Napetosti je zvišala tudi postavitev spomenika pokojnemu majorju JLA Milanu Tepiću v Beogradu, ki ga imajo v Srbiji za heroja, na Hrvaškem pa odgovornega za terorizem in smrt enajstih hrvaških vojakov pri razstrelitvi skladišča orožja v Bjelovarju leta 1991. V uradih obeh predsednikov držav so se lani jeseni sprijaznili s tem, da bo Vučić prispel v Zagreb, ko bodo to omogočale mirnejše okoliščine in drugačno politično vzdušje.
Vzdušje je precej vprašljivo
Letošnji obisk je zdaj potrjen, čeprav ni videti vzdušja, ki prispeva h gradnji medsebojnega zaupanja. Tako je sklepati glede na sveže diplomatske note in prerekanja o namenu srbsko-judovske razstave o ustaškem koncentracijskem taborišču v Jasenovcu na sedežu ZN, ki jo imajo na Hrvaškem za propagandistično in manipulativno. Zato se mnogi na Hrvaškem sprašujejo, kako to, da so nenadoma uresničeni pogoji za Vučićev obisk.
Zanimivo je, da so torkovo povabilo hrvaške predsednice med prvimi pozdravili na ameriškem veleposlaništvu v Zagrebu, še preden je Vučić potrdil svoj obisk. »ZDA močno podpirajo izboljšane odnose med Hrvaško in Srbijo. Ti so ključni za blaginjo in stabilnost regije,« so zapisali ameriški diplomati na twitterju. Vučić pa je za pozitiven odgovor hrvaški predsednici izbral izjavo ob srečanju s predsednikom evropskega parlamenta Antoniem Tajanijem, ki je bil včeraj v Beogradu.
Pri Plenkoviću niso zadovoljni
V hrvaški vladi niso bili preveč navdušeni nad potezo Grabar-Kitarovićeve. Ob tem je znova vzniknilo vprašanje usklajevanja zunanjepolitičnih potez med uradom predsednice in vlado. Na sedežu hrvaške diplomacije menijo, da še ni pravi čas za srečanje visokih predstavnikov obeh držav, čeprav so izpostavili redne stike na ravni meddržavnih komisij in odborov. Ocenili so, da ravnanje srbske strani v primeru sporne razstave ne prispeva k prizadevanjem hrvaške strani za reševanje odprtih vprašanj in izboljšanje dvostranskih odnosov. V opozicijski stranki Most neodvisnih list pa so se spraševali, kdo sploh vodi hrvaško zunanjo politiko: vlada ali predsednica države. Odnos med Grabar-Kitarovićevo in Vučićem so primerjali z odnosom med nekdanjima premierjema Hrvaške in Slovenije, Jadranko Kosor in Borutom Pahorjem.
Vučić: Spoštujem jo
Vučić je večkrat dejal, da zelo spoštuje Grabar-Kitarovićevo, ki je obiskala Srbijo junija 2016, ko je bil Vučić srbski premier. Državi sta takrat podpisali deklaracijo o izboljšanju odnosov in reševanju vseh odprtih vprašanj, ki je znana tudi kot subotiška deklaracija. Grabar-Kitarovićeva in Vučić sta pri izjavah o februarskem srečanju v Zagrebu poudarila, da državi ne smeta biti talca zgodovine ter da ju predvsem zanima prihodnost obeh narodov. Vendar bodo v ospredju vseeno zgodovinska vprašanja. Hrvaška predsednica je kot prednostno izpostavila reševanje usod pogrešanih oseb med vojno, Vučić pa življenjske razmere srbske manjšine na Hrvaškem in premoženjske pravice beguncev. Verjetno se bosta dotaknila tudi nerešene meje ob Donavi ter premikov v gospodarskem sodelovanju. Sredi februarja nihče ne pričakuje velikih premikov, a če bo srečanje dobro pripravljeno, bo pomemben tudi najmanjši skupni korak k znižanju napetosti in pomirjanju strasti.
