V Sloveniji je trenutno okoli 320 otrok z avtizmom ter drugimi vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki v vrtcih in šolah potrebujejo stalne in ne zgolj začasne spremljevalce. Čeprav imajo vsi ti odločbe o usmeritvi in bi jim pripadali stalni spremljevalci, jim država teh ne zagotavlja. S tem pa so jim, opozarjajo v Združenju mestnih občin pa tudi šolah, kratene ustavne pravice do enake obravnave. Po drugi strani so pravice kratene tudi tistim, ki težav nimajo, saj otroci s posebnimi potrebami pogosto motijo pouk.
Obrnili so se tudi na varuhinjo
Na to, da so spremljevalci potreba in ne privilegij, že vrsto let opozarjajo tudi v Mestni občini Celje, kjer po zakonu o vrtcih občina financira spremljevalce otrokom v vrtcih, medtem ko je za osnovne šole pristojno ministrstvo. Celjska občina je najprej v celoti financirala spremljevalce. Ko je po pritisku občin pristojno ministrstvo začelo spremljevalce sofinancirati vsaj v deležu, je občina spremljevalce sofinancirala do polnega delovnega mesta. Sofinanciranje pa je trajalo vse od leta 2012 do lani. »S tem šolskim letom začasnih spremljevalcev ne financiramo več, pravico otrok pa uveljavljamo z drugimi pravnimi sredstvi, med drugim tudi prek varuha človekovih pravic,« je dejala Polonca Ocvirk, vodja oddelka za družbene dejavnosti na celjski občini. Dodala je: »Spremljevalec tem otrokom ne zagotavlja le začasne, fizične pomoči, temveč je vključen tako v osnovni kot razširjeni program in tako otroka spremlja skozi vse njegove dejavnosti, kar je na neki način tudi predpogoj, da se vzpostavi tako potrebna vez med njim in otrokom, slednjemu pa to zelo pomaga pri njegovi trenutni in nadaljnji vključenosti v družbo vrstnikov.«
Trenutni položaj je neustrezen
Da je trenutni položaj z vidika varstva otrokovih in učiteljevih pravic neustrezen, je opozorila tudi Ana Jäger, strokovnjakinja za pravno šolsko zakonodajo in problematiko. Pristojne poziva, naj resno obravnavajo problematiko otrok s posebnimi potrebami. »Navsezadnje je naša država članica Evropske unije, s trenutno zakonodajo in prakso pa se kršijo temeljne človekove pravice,« je poudarila Jägrova. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je otrok z avtističnimi in drugimi motnjami iz leta v leto več, zato so rešitve nujne.
