V okviru družabnih večerov za ljubitelje stripa Stripolis v Kinu Šiška je raziskovalka Pia Nikolič tokrat predstavila zgodovino stripa na območju nekdanje Jugoslavije, od zlatega obdobja stripa na Balkanu v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je več kot 20 različnih revij objavljalo stripe, do razpada skupne države in s tem tudi skupnega stripovskega trga.

Prvi je bil Skrivni agent X-9

Prvi strip, ki je izšel na območju Jugoslavije, je bil Skrivni agent X-9. Ta je 21. oktobra 1933 izšel v Politiki, s čimer je časopis pridobil veliko novih bralcev, delno realističen žanrski strip pa je spodbudil tudi druge revije in časopise, da so k svojim izdajam začeli dodajati stripe. Do druge svetovne vojne je na območju Jugoslavije izšlo več kot 15.000 strani stripov, leta 1939 pa je na primer začel izhajati specializirani Politikin Zabavnik, ki izhaja še danes.

Z drugo svetovno vojno sta kultura in s tem strip v časopisih stopila v ozadje, za kratek čas so se pojavili partizanski stripi, ki niso dosegli priljubljenosti partizanskih filmov. Kot je poudarila Pia Nikolič, so po drugi svetovni vojni na območju Jugoslavije začeli izhajati predvsem prevedeni italijanski stripi, ki jih beremo še danes. To so Alan Ford v odličnem prevodu Nenada Brixyja ter Tex, Zagor, Komandant Mark in Mr. No.

Disney brez dovoljenja

Po drugi svetovni vojni so poleg italijanskih izdajali tudi Disneyjeve stripe. Tu je glede avtorskih pravic vladalo nekakšno sivo območje, saj so ti izhajali brez dovoljenja. Disney kljub prijavi nekega distributerja na tem območju nikoli ni zares ukrepal, vse do Natovega bombardiranja v devetdesetih letih, ko so se odločili, da ne bodo dovolili izhajanja stripov v državah, ki niso zaveznice Nata.

Ob osamosvajanju držav je poleg skupne države razpadel tudi skupni trg. Stripi v srbščini, četudi so bili napisani v latinici, na Hrvaškem in drugod niso bili več sprejemljivi. Stripi niso več izhajali v srbohrvaščini, temveč v jezikih novonastalih držav. Prvi strip, ki je izšel v hrvaškem jeziku, je bil na primer Tom & Jerry. Z razpadom trga je padla tudi naklada: Dečje novine, ki so leta 1980 izhajale v 180.000 izvodih, so leta 1992 izhajale le še v nakladi od 13.000 do 17.000 izvodov, žanrski stripi so postali predragi, vse bolj pa so v ospredje prihajali tako imenovani underground stripi. Številni stripovski avtorji so med vojno zapustili svoje države in postali v tujini na primer koloristi ali scenaristi pri velikih založbah, nekateri pa so se leta 2009 ob krizi, ko je prišlo do odpuščanj, tudi vrnili.

Novi nacionalni superjunaki

Razpad skupne države in vojne so vsebinsko na področje stripa prinesli nove junake in žanre. Politika je na primer leta 1991 začela izdajati vojni propagandni strip Knindže – Vitezi Srbske krajine, svoje nacionalne superjunaške različice pa so dobili tudi v drugih državah. Na Hrvaškem je na primer nastal Super Hrvoje, hrvaška različica Stotnika Amerike, čigar glavni sovražnik je srbska vojska, na Hvaru pa na primer uspeva Lavanderman, ki je sicer bolj kot za državljansko vojno zadolžen za reševanje mladih turistk.

V Sarajevu dobijo Bosmana, ki se bori proti četnikom, v Albaniji pa Šćiponjo, ki razen poziranja v kostumu, na katerem je albanski grb, ni znan po kakih posebnih akcijah. Pri nas posebnega nacionalnega superjunaka nismo imeli, je pa Tomaž Lavrič zaslužen za Ratmana, pivca piva. Ta po besedah Pie Nikolič velja za edinega junaka slovenske osamosvojitve, ki pa je bolj kot na Slovenijo vezan na Ljubljano.

Vojna, kot se kaže v stripu

Poleg superjunakov so jugoslovanske vojne prinesle tudi številne stripe o takratnem dogajanju, ki so jih ustvarjali tako domači kot tuji stripovski avtorji. Joe Kubert je na primer izdal album Fax from Sarajevo, ki je nastal na podlagi poslanih telefaksov bosanskega striparja Ervina Rustemagića.

Znani so tudi stripi Joeja Sacca, ki je uveljavil tako imenovano stripnovinarstvo; Bosno je obiskal petkrat, v različnih obdobjih vojne, na podlagi tega pa so nastali stripi, kot so na primer Varovano območje Goražde, Božič s Karadžićem in The Fixer. Pri nas so najbolj znane Bosanske basniTomaža Lavriča, HardfuckersZorana Smiljanića in Afera JBTZDušana Kastelica.