Seveda je trenutna raven omenjenega kazalnika za Slovenijo videti zelo dobro, vendar ne gre za pojav, ki bi bil v kakršni koli meri specifičen za Slovenijo. Tako so različni makroekonomski kazalniki, ki poskušajo oceniti poglede potrošnikov glede trenutnega in prihodnjega stanja ekonomije in gospodarstva, na svojih vrhuncih v Nemčiji, evrskem območju in ZDA. V ZDA se je podobno kakor v Sloveniji indeks potrošniškega zaupanja v januarju zvišal, in sicer s 123,1 točke decembra na 125,4 točke januarja. Rast dotičnega kazalnika nekoliko podobno kakor v Sloveniji izvira predvsem iz rasti optimizma potrošnikov glede prihodnjega ekonomskega stanja v lastni državi. Te visoke ocene so posledica dosedanje sinhrone globalne rasti in danes predstavljajo agregat posameznikovega občutka v razliki med stanjem med krizo in stanjem po okrevanju. Zato se tu lahko pojavi vprašanje, v kolikšni meri so ti kazalniki dober napovednik rasti prihodnjega povpraševanja, kar je tudi njihov glavni namen. Hkrati pa se je treba zavedati, da četudi ti kazalniki nakazujejo pozitivne signale za prihodnjo rast potrošnje, so tu še vedno različna tveganja. Taka tveganja so danes na primer predvsem politične narave, ki izvirajo iz protekcionistične narave nekaterih političnih akterjev (predsednik Trump) in imajo lahko vpliv na raven prihodnje potrošnje kljub današnjim zelo dobrim kazalnikom.

Za ilustracijo spodrsljaja napovedne moči omenjenih indeksov ni treba pogledati zelo daleč nazaj. Od oktobra 2016, mesec dni pred ameriškimi volitvami, pa do danes je indeks potrošniškega zaupanja poskočil (dvig s 100,8 točke na 125,4 točke). Temu poskoku pa ni sledila rast v stopnji rasti potrošnje, ki bi jo bilo pričakovati. Rast je sicer dobra, vendar ni poskočila kljub poskoku potrošniškega sentimenta. Seveda to ne pomeni, da je dotični kazalnik za staro šaro, vendar pa se tako kot pri vseh stvareh tudi predikativne moči kazalnikov lahko spreminjajo skozi čas.