Odkar je izvedenec psihiater Andrej Pišec ocenil, da je obdolženi neprišteven piroman, je bilo jasno, da ga sodišče ne bo moglo obsoditi, temveč mu bo odredilo obvezno zdravljenje v psihiatrični ustanovi. Kljub takšnemu, že vnaprej znanemu epilogu je moral senat ptujskega okrožnega sodišča danes zaslišati tri priče. Obdolženi 30-letni Matej L. iz Gorišnice namreč ne priznava storitve tistih dveh (od skupno devetih) požigov, ki sta povzročila največ gmotne škode.
Konkretno gre za prva dva požara, s katerima naj bi zadovoljil svojo piromansko potrebo. To je bilo v noči na 17. junij 2017, ko je požgal žago ptujskega podjetja ob Rogozniški cesti in bližnjo delavnico Slovenskih železnic.
Sodni senat, ki mu predseduje Biserka Rojic, je danes zaslišal mladeniča, prostovoljnega gasilca, ki se je tiste noči s taksijem vračal domov in je med vožnjo opazil, da se iz objektov ob Rogozniški cesti vali dim. »Taksistu sem naročil, naj se ustavi pri varnostniku Slovenskih železnic, s katerim sva se nato sprehodila do delavnic,« se je spominjal Ptujčan. Požigalca ni videl, prav tako ga ni opazil varnostnik, ki je danes prišel pričat na sodišče.
Izdala ga je specifična hoja
Ga je pa posnela varnostna kamera v obratu žage. Posnetek je analiziral Gregor Kovač, izvedenec kriminalistično-tehnične stroke. Izračunal je, da je storilec enako visok kot osumljeni, identični sta tudi dolžina rok in širina ramen. Izvedenčeva analiza je pokazala tudi 90,6-odstotno ujemanje specifične hoje storilca in obdolženega, še boljše ujemanje je onemogočila zgolj slaba kakovost posnetka.
Zagovornica Metka Matjašič Šerdoner je podvomila o verodostojnosti izvedenčevega mnenja in je pri tem izpostavila, da je v mnenju najprej navedel, da je obdolženi visok 177 centimetrov, v dopolnitvi mnenja je zapisal višino 183 centimetrov, Matej L. pa je dejansko visok 175 centimetrov.
Kovač je danes pojasnil, da je osumljeni bos visok 175 centimetrov, obut pa je približno dva centimetra višji. V pisanju dopolnitve mnenja pa se mu je pripetila napaka, ki pa na dejanske izračune ni imela vpliva, saj je v njih uporabil pravilno vrednost, je zatrdil.
Ve, kaj počne, a se nima v oblasti
Okrožni tožilec Gregor Pograjc je v sklepni besedi izpostavil, da je mnenje izvedenca dovolj trden dokaz, na podlagi katerega je obdolženemu dopustno pripisati vseh devet očitanih požigov. Do 7. oktobra lani, ko so ga policisti izsledili, je zanetil požare v več gospodarskih poslopjih in stanovanjskih hišah na območju Ptuja in Gorišnice. Povzročil je za kar 5,1 milijona evrov premoženjske škode. Kot že rečeno, za storjeno ne bo nikdar kazensko odgovarjal. Ima namreč težave v duševnem razvoju, piromanija pa je trajna in neozdravljiva psihična motnja. Pomen in posledice svojih dejanj sicer zmore razumeti, ne more pa se imeti v oblasti.
Izrek varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja in varstva na mariborskem oddelku za forenzično psihiatrijo je edini ukrep, ki bi odpravil nevarnost, da na prostosti ne bi storil novega kaznivega dejanja, je prepričan tožilec. Omenjeni varnostni ukrep sme trajati najmanj šest mesecev in največ pet let. Sodni senat je sledil njegovemu predlogu. Zaradi ponovitvene nevarnosti je obdolženemu podaljšal pripor do pravnomočnosti sklepa, oškodovance pa je napotil na pravdo.
