Po grobem izračunu za ta čas (prosim, popravite me, če se motim) bi iz 30 milijonov evrov koncesnin na posamičnega prebivalca prišlo okoli 570 evrov. Za KS Škofije bi to pomenilo skoraj dva milijona evrov. Pričakovali bi, da se takšen stalni finančni vir v višini približno 200.000 evrov na leto izkazuje tudi v stalnem vsakoletnem vlaganju vsaj v osnovno infrastrukturo. Enako seveda velja prav za vseh 22 KS v mestni občini Koper.

Žal stanje na terenu ne kaže, da bi se koncesnine enakomerno porabljale za prebivalce oziroma infrastrukturo celotne občine. Vsakoletni proračuni in njihova realizacija izkazujejo precejšnja nihanja vrednosti, predvsem pa diskontinuiteto ali nerednost in nestalnost investicijskih vlaganj v večino primestnih in zalednih KS. Po drugi strani so visoka vlaganja v nadstandard Bonifike in Žusterne stalnica.

Večina zalednih KS še do danes nima urejenih osnovnih bivanjskih pogojev. Nedvomno je eden od teh kanalizacija. Ta je izrazito upočasnjena in ne poteka kontinuirano. Pogosti izgovor za tako stanje je, da je treba počakati na evropske razpise, saj se tako bolje oplodijo lastna proračunska sredstva. To seveda drži, vendar je namenskih evropskih sredstev že od leta 2014 čedalje manj, občina pa nima pripravljenih niti vseh projektov, ki so pogoj za prijave na te razpise. Čas ureditve kanalizacije se je tako razpotegnil v več desetletij, saj je po grobi oceni potrebnih več kot 50 milijonov evrov ali celoletni proračun za ureditev tega perečega problema v občini. Občane v tem času to tudi zelo veliko stane, saj so prisiljeni s čistilnimi napravami sami iskati rešitve ob popolni neznanki, kdaj bo tudi njihovo gospodinjstvo prišlo na vrsto za povsem temeljni infrastrukturni standard.

Nekatere občine v Sloveniji, ki jim je mar za čisto in zdravo bivalno okolje svojih občanov v manjših poselitvenih območjih in nimajo možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, stimulirajo nadomeščanje običajnih pretočnih greznic s čistilnimi napravami. V vsakoletnih občinskih proračunih predvidijo znesek za sofinanciranje ali subvencioniranje nakupa in vgraditve malih čistilnih naprav. MOK kljub večkratnim pobudam iz KS in nekaterih članov občinskega sveta nima posluha ali pa interesa zaščite okolja in občanov. Nasprotno, znan je tudi lanski primer obnove stare vaške kanalizacije na Zgornjih Škofijah s ponovnim izpustom v naravo.

H kanalizaciji oziroma osnovni infrastrukturi, v kar naj bi vlagali koncesnine, bi lahko prišteli tudi oskrbo z vodo. Rižanski vodovod kot upravljalec vodovodnega omrežja prenese vsa zbrana razvojna sredstva v proračun občine, a iz njega dobi le drobiž, s katerim že leta ne more urediti hidrotlačnih razmer niti za na primer 50–60 prebivalcev dela naše KS. Enako velja za ceste, javni prevoz, zdravniško oskrbo, domove za ostarele, vrtce, šole.

Iz povedanega je mogoče sklepati, da princip zagovarjanja koncesnine po glavarini deluje samo v eno smer. V obratno smer, to je pri upoštevanju glavarine in delitvi koncesnine »po glavi občana«, pa ne. Ob enormnem in stalnem vlaganju celo mestnim prebivalcem nepotrebnega nadstandarda se neposredno ustvarja čedalje večje nesorazmerje v kakovosti bivanjskega okolja nemestnega območja. Potrebe teh ljudi niso prioriteta, zato ne preseneča splošni občutek drugorazrednosti ali celo nepomembnosti. Lahko bi govorili kar o segregaciji več kot polovice občanov Mestne občine Koper.

V luči zapisanega in da ne bo ob koncu spregledano osnovno vprašanje, prosim župana, da mi odgovori in javno objavi podatke o tem, kako je bila porabljena desetletna koncesnina Luke Koper: za katere projekte, v kolikšni vrednosti in za občane katerih KS.

Edmond Gašpar, Škofije