Osrednji dogodek letošnje športne zime je pred vrati. Od 9. do 25. februarja bodo namreč v južnokorejskem Pjongčangu potekale 23. zimske olimpijske igre, ki obljubljajo, da bodo tehnološko najnaprednejše doslej. Omenjena azijska država ne bo prvič gostila enega največjih športnih dogodkov na svetu. V glavnem mestu Seulu so namreč leta 1988 že potekale poletne olimpijske igre, Pjongčang pa bo tretje azijsko mesto, ki bo gostilo zimske. Pred njim sta jih že japonska Saporo (1972) in Nagano (1998).

Slovenski hokejski čudež

Slovenska olimpijska reprezentanca, ki tokrat šteje 71 članov, v Pjongčang potuje optimistično razpoložena, a bržkone rezultatov z do zdaj rekordnih iger v Sočiju ne more ponoviti. V ruskem mestu pred štirimi leti je namreč Slovenija osvojila kar osem odličij (zlati in srebrni ter štiri bronasta). Za obe zlati je poskrbela danes že upokojena Tina Maze. Alpska reprezentanca tokrat posameznika takšnega kalibra v ekipi nima, saj Ilka Štuhec zaradi poškodbe z začetka sezone ne bo tekmovala. Z rezultati v letošnji sezoni ne izstopajo smučarji skakalci, med katerimi je pred štirimi leti srebrno in bronasto odličje osvojil Peter Prevc. Nekaj optimizma so nam vlili ekipna srebrna kolajna na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih ter zmaga Anžeta Semeniča in tretje mesto Petra Prevca v Zakopanah. V Sočiju je imela Slovenija še enega posameznika v izjemni formi. To je bil deskar na snegu Žan Košir, ki se je dokopal do srebrnega in bronastega odličja. Ob tem sta navdušili še biatlonka Teja Gregorin in tekačica na smučeh Vesna Fabjan. Največ upov slovenski navijači tokrat polagajo v biatlonca Jakova Faka, ki v skupnem seštevku svetovnega pokala zaseda visoko tretje mesto, vselej pa lahko presenetijo smučar prostega sloga Filip Flisar, smučarske skakalke ter kdo od alpskih smučarjev in smučark, ki so pred igrami z dobrimi uvrstitvami dvignile pričakovanja.

Posebno poglavje si zasluži slovenska hokejska reprezentanca, ki se je na olimpijski turnir, ki je po mnenju mnogih tudi osrednji dogodek iger, uvrstila drugič zapored. A na kvalifikacijskem turnirju v Minsku je izbrana vrsta še lahko računala na izjemnega Anžeta Kopitarja, ki je daleč najboljši posameznik in pravi vodja moštva. Ko ga na svetovnem prvenstvu v Franciji zaradi preutrujenosti ni bilo, je Slovenija izgubila vseh sedem tekem in se znova poslovila od elite. Zvezdnika Los Angeles Kings tudi tokrat ne bo v reprezentanci, saj se je vodstvo lige NHL odločilo, da ne bo prekinilo tekmovanja, in je s tem svojim igralcem onemogočilo sodelovanje na turnirju v Pjongčangu. Brez Kopitarja bo novemu selektorju Kariju Savolainenu, ki je po polomu na svetovnem prvenstvu zamenjal Nika Zupančiča, zelo težko. V skupini B bodo nasprotniki Rusija, ki bo zaradi vpletenosti države v dopinške prekrške nastopala pod olimpijsko zastavo, ZDA in Slovaška, podoben uspeh, kot je bil v Sočiju, pa je manj verjeten. Pred štirimi leti se je namreč Slovenija uvrstila v četrtfinale, v katerem je bila s 5:0 boljša Švedska.

Posebna čelada, varnostni jopič in pametna obleka

Ker najmodernejša in najnaprednejša tehnologija večinoma izhaja ravno iz azijskih držav, ni čudno, da tokratne olimpijske igre s tega vidika obljubljajo ogromno. Južna Koreja se s povprečno hitrostjo prenosa podatkov 26,8 Mb na sekundo ponaša z najhitrejšim širokopasovnim omrežjem na svetu, ki ga namerava v času iger še nadgraditi. Podjetje Intel bo namreč na prizorišču uvedlo mobilno omrežje 5G, ki bo povečalo hitrost prenosa podatkov na 100 Mb na sekundo. Tehnični gigant bo na tak način predstavil ogromno zmogljivost mobilnih prenosov, obiskovalcem pa omogočil, da si bodo lahko v vsakem trenutku v živo ogledali dogodke na katerem koli prizorišču. Na obiskovalce olimpijskih iger je mislila tudi južnokorejska vlada, ko je novembra lani slovesno oznanila odprtje ekspresne železniške proge med Seulom in Pjongčangom. Zgradilo jo je podjetje Hyundai, na njej pa bodo vlaki potovali s hitrostjo 300 kilometrov na uro, kar pomeni, da bo pot med mestoma trajala le 69 minut in ne tri ure, kot je do zdaj.

A obiskovalci ne bodo edini, ki bodo občutili napredno tehnologijo. Ta bo večjo varnost in dodatne izboljšave pri rezultatih omogočala tudi tekmovalcem. Smukači lahko denimo na progi presežejo tudi hitrost 145 kilometrov na uro, pri čemer je vsaka manjša napaka lahko tudi usodna. Pri padcih je nevarnim poškodbam še zlasti izpostavljena glava, zato tehnologi veliko časa in truda vlagajo v izboljšave čelad. Nekateri člani ameriške alpske reprezentance bodo na olimpijskih igrah nosili najnovejše čelade, imenovane giro avance. Te naj bi zaradi posebne tehnologije ob padcih pri velikih hitrostih zmanjšale nekontrolirano rotiranje glave, lupina čelade pa ima obliko kladiva in naj bi zaradi tega zmanjšala posledice morebitnega udarca smučarskih vratc. Številni alpski smučarji bodo pod kombinezonom nosili tudi poseben jopič dainese D-air, ki je bil prvotno zasnovan za dirkače v motoGP. Vsebuje sedem različnih senzorjev, ki zaznajo, kdaj tekmovalec izgubi kontrolo in je pred padcem. Takrat se aktivirajo zračne blazine, ki ublažijo ali celo izničijo posledice padca. Olimpijski prvak v smuku Avstrijec Matthias Mayer je eno od različic jopiča nosil že leta 2015. Po hudem padcu na enem od smukov jo je prav zaradi omenjenega jopiča odnesel »zgolj« z zlomljenim vretencem. V nasprotnem primeru bi bile posledice padca precej hujše. »Padec pri veliki hitrosti je lahko pri alpskem smučanju izjemno neprijeten in nevaren. V primeru Matthiasa Mayerja je povsem mogoče, da ga je jopič rešil pred resno poškodbo hrbtenice. Od takrat so ga tehnološko še izpopolnili, tako da je danes praktično nepogrešljiv del opreme,« pravi šef moškega svetovnega pokala Günter Hujara.

Posebno pametno obleko je za hitrostne drsalce razvil Samsung, a ta (še) ne bo dovoljena za uporabo na tekmah. Jo pa na treningih že preizkušata Nizozemki Sjinkie Knegt in Suzanne Schulting. Obleki, ki sta izdelani po merah obeh tekmovalk, vsebujeta pet različnih senzorjev, ki prek brezžične povezave oddajajo podatke, te pa beleži posebna aplikacija na telefonu trenerke Jeroen Otter. Ta lahko tako v vsakem trenutku preveri, koliko tekmovalkama manjka do popolne drže v zavojih ali na ravnini, s pritiskom na gumb pa na oblekah sproži posebne vibracije, ki jima povedo, kaj morata spremeniti.

,