Novi tobačni izdelki – elektronske cigarete in izdelki po principu segrevanje brez gorenja – sodijo med povezane izdelke, ki jih zakon na tem področju obravnava podobno kot tobačne izdelke. Med drugim zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov za te izdelke določa prepoved prodaje mladoletnim, prepoved prodaje iz avtomatskih naprav, prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije ali čezmejne prodaje na daljavo, prepoved oglaševanja in razstavljanja (razstavljanje se prepoveduje od marca 2018 naprej), prepoved promocije in sponzorstev… Teh izdelkov se tudi ne sme uporabljati v zaprtih javnih in delovnih prostorih.
Posledice dolgoročne uporabe elektronskih cigaret na zdravje še niso raziskane in jih ne poznamo, zato za zdaj ne moremo govoriti o obsegu spremembe tveganja za zdravje. Aerosol elektronskih cigaret vsebuje številne zdravju škodljive snovi (rakotvorne, dražilne, strupene), kot so ultrafini delci, arome (na primer diacetil, ki ga povezujemo s hudimi boleznimi pljuč), vlažilci, topne organske spojine (na primer benzen, ki ga najdemo v izpušnih plinih) in težke kovine (svinec, nikelj, kositer). Aerosol elektronskih cigaret večinoma vsebuje nižje koncentracije škodljivih snovi kot tobačni dim. Uporabnik elektronskih cigaret je torej, kot kažejo raziskave, izpostavljen nižjim ravnem škodljivih snovi kot kadilec tobačnih izdelkov, kar zanj morda lahko pomeni manjše tveganje za zdravje, vendar pa ni znano, kolikšno je zmanjšanje tveganja. Tveganje za zdravje ob uporabi elektronske cigarete pa nikakor ni nično oziroma enako, kot če posameznik ne uporablja ničesar. To pomeni, da bi lahko uporaba elektronske cigarete pri kadilcu, ki na noben drug način ne zmore opustiti kajenja, najverjetneje zmanjšala tveganje za zdravje (če seveda ob tem popolnoma opusti kajenje tobačnih izdelkov), če pa elektronske cigarete uporabljajo tisti, ki ne kadijo, se zanje tveganje za zdravje poveča.
V Sloveniji elektronske cigarete uporablja manj kot odstotek prebivalcev, starih od 25 do 74 let, kar predstavlja okoli 11.000 posameznikov (podatek iz leta 2016), tako da ne moremo govoriti o zamenjavi klasičnih cigaret z elektronskimi. Zanimanje za elektronske cigarete je sicer večje med mladostniki. Med dijaki, starimi 16 in 17 let, ki so leta 2017 sodelovali v eni od naših raziskav, je o tem, da so že kdaj uporabili elektronsko cigareto, poročalo 37 odstotkov vseh, da so jo uporabljali v zadnjih 30 dneh, pa 12 odstotkov, so še pojasnili pri NIJZ. lo
