Ko so trije zdravniki potrdili zapornikovo smrt, so odredili obdukcijo, s katero bi ugotovili, zakaj je prišlo do smrti. »Mrliča« so, kot narekuje ustaljen postopek, prepeljali v mrtvašnico, kjer je čakal na obdukcijo. Nekaj ur kasneje je zapornikovo telo že ležalo na mizi, mrliški pregledniki pa so pripravljali vse potrebno za obdukcijo.
Tik pred začetkom izvajanja obdukcije je Gonzalo Montoya Jiménez zahropel in tako v zadnjem hipu preprečil, da bi vanj zarezal skalpel. Kot so kasneje za lokalne medije povedali njegovi svojci, je bilo njegovo golo telo že porisano z oznakami, kje je potrebno zarezati.
Zaradi epilepsije lahko pride do smrti podobnega stanja
Čeprav se zdi, da do takšnih primerov ne bi smelo prihajati, saj je kajpada jasno, kdaj je človek živ, določanje pravzaprav ni tako enostavno. O tem, kdaj oseba zares umre, ni sprejetega uradnega konsenza, navajajo na portalu Live Science.
Človek je običajno razglašen za mrtvega, ko nastopi eno od dveh stanj: ko se srce ustavi in preneha biti ali pa ko pride do možganske smrti in v možganih ni več nikakršne električne aktivnosti. Kot poudarja nevrologinja Diana Greene-Chandos z Univerzitetnega zdravstvenega centra v Ohiu, zdravniki vselej opravijo več testov, s katerimi potrdijo možgansko smrt.
Dejstvu, da je v Jimenezovem primeru prišlo do napačne razglasitve smrti, je najverjetneje botrovala epilepsija. Kot so za lokalne medije povedali njegovi svojci, je Jimenez bolehal za to nevrološko boleznijo, pri kateri lahko pride do katalepsije. To je stanje mišične otrdelosti, neodzivnosti na dražljaje in upočasnitev telesnih funkcij. Svojci menijo, da je Jimenez v zaporu prenehal z uživanjem predpisanih zdravil, kar je najverjetneje pripeljalo do katalepsije.
Ko je bila skorajšnja obdukcija pri živem telesu preprečena, so se zdravniki zbali, da je pri Jimenezu prišlo so možganskih poškodb. Toda kot navaja Independent, je zapornik odziven in se trenutno zdravi v bolnišnici.
