»Nocoj pozivam kongres, da vsakemu članu vlade da pristojnosti za nagrajevanje dobrih delavcev in za odslovitev tistih zveznih uslužbencev, ki spodkopavajo javno zaupanje ali razočarajo Američane,« je v poldrugo uro trajajočem prvem govoru o položaju v državi na Kapitolu zahteval Donald Trump. V govoru se je osredotočil na naštevanje dosežkov prvega leta vladavine, med katerimi je na prvo mesto postavil nedavno sprejeto davčno reformo. Za njo je zatrdil, da najbolj ranljivemu srednjemu sloju že vrača na stotine dolarskih prihodkov. Drugi glavni poudarki so zajeli širok spekter tem od gospodarstva, priseljevanja, infrastrukture do trgovine.
Ni videti gradiva za medstrankarske mostove
Še ne dva tedna po medstrankarskih sporih o priseljeniški politiki, ki so začasno ustavili financiranje dela zveznih institucij, ter teden pred pričakovanim novim zapletom okoli zvezne porabe je Trump vse pozval, naj »postavijo nasprotja na stran, poiščejo skupni imenovalec in se poenotijo v dobrobit ljudstva«. Gromko ploskanje republikancev je ob tem spremljal leden odziv z demokratske strani.
Podoben je bil odziv na njegovo izraženo voljo, da z demokrati poiščejo rešitve za nezakonite priseljence, ki so prišli v ZDA v otroških letih, tako imenovane sanjače, saj jih je po mnenju demokratov neprimerno potisnil v ozadje s poudarjanjem skrbi za prave ameriške državljane, ki sanjajo ameriške sanje. Zaplet s sanjači se je zgodil še pred govorom, saj so jih demokratski kongresniki nekaj povabili v dvorano in republikanca slovenskega rodu Paula Gosarja spodbudili k zahtevi prek twitterja, naj jih kongresna policija aretira in izžene, a je predsednik predstavniškega doma sporočil, da temu nasprotuje, in škandala ni bilo. Trump je v govoru sicer ponovil ponudbo o zagotovitvi legalnega statusa za okoli 1,8 milijona sanjačev, a to povezal z uresničitvijo njegove obljubljene gradnje zidu na meji z Mehiko. Trump je tudi pozval obe strani k uresničitvi njegovega 1500 milijard dolarjev vrednega predloga izgradnje prometne infrastrukture.
Odgovor je dal Kennedy
V delu, ki ga je namenil zunanji politiki, je predsednik vztrajal pri spremembi trgovinskih sporazumov. Glede na odziv na njegovo priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela se je zavzel za to, da se ameriška denarna pomoč za tujino nameni le ameriškim prijateljem, za Severno Korejo pa je rekel, da lahko kmalu ogrozi ZDA, česar da nikakor ne bo dovolil.
Uradni opozicijski odgovor na govor o položaju v državi je podal Joe Kennedy III., kongresnik iz Massachusettsa in vnuk Roberta Kennedyja, ubitega brata ameriškega predsednika. Govoril je kar iz ene od tamkajšnjih mehaničnih delavnic. Oporekal je Trumpovemu optimizmu ter spomnil Američane na njegove žalitve in napade.
