Koalicijski poslanci so včeraj malone brez razprave potrdili sporni predlog zakona o spodbujanju investicij in ga poslali v drugo branje državnemu zboru. Ob odsotnosti opozicije so člani parlamentarnega odbora za gospodarstvo soglasno podprli tudi najbolj sporen del zakona – možnost razlastitve vsakega zasebnega lastnika, ki bi stal napoti drugemu domačemu ali tujemu zasebniku, ki bi ga vlada razglasila za strateškega investitorja. »Namen tega zakona je sistemsko uzakoniti princip delovanja, ki smo mu bili priča v primeru Magne. Investitor se zapelje po Sloveniji, si prosto izbere lokacijo, na kateri bo gradil svojo investicijo, občina pa bo za potrebe investitorja ad hoc spreminjala prostorske akte in razlaščala lastne občane oziroma jim s tem grozila. Namen tega zakona je tako ponuditi investitorjem prostor po njihovi lastni izbiri, prostor pa ni konkurenčna prednost Slovenije,« je člane odbora posvaril Andrej Gnezda kot predstavnik mreže nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo.
Nove možnosti za korupcijo
Predlog zakona je za neustreznega za nadaljnjo obravnavo označil tudi poslanec opozicijske Levice Franc Trček, ki ga je zmotilo, da bodo namesto države smernice gospodarskega razvoja Slovenije določali »tisti z novci«. »Na Finskem imajo odbor za prihodnost, ki razmišlja, kako se bo razvijala tamkajšnja družba. Če je naša gospodarska politika to, da bo nekdo 'uletel' in nam povedal, kaj moramo delati, je to neoneoneokolonializem,« je ocenil poslanec. Hkrati ga je zmotilo, da državni zbor, ki je potrdil sporni lex Magna in z njim omogočil razlaščanje kmetov za potrebe gradnje Magnine lakirnice v Hočah, po novem sploh ne bo imel več nobene besede pri odločanju, katere investicije so strateške in si zato zaslužijo posebno obravnavo, vključno z državnimi spodbudami. »Vlada bo to potrdila. Neka komisija, ki se bo odločila, komu dati spodbudo, bo sestavljena iz petih članov, od katerih bodo štirje z resornega ministrstva za gospodarstvo. Ti ljudje bodo nadzirali sami sebe v družbi, ki ima 25 let kar bogate korupcijske tradicije,« se je zgrozil Trček.
Stranka NSi medtem po besedah poslanca Mateja Tonina predlagane nove zakonodaje ne podpira, ker spet uvaja razlike med investitorji, saj bodo nekatera podjetja upravičena do subvencij, druga pa ne. »Kot da lex Magna ni bil dovolj,« je na privilegirano obravnavo avtomobilskega koncerna spomnil Tonin. Poslanci Nove Slovenije bi poleg tega namesto subvencij, ki jih zagotovijo davkoplačevalci, investitorjem raje ponudili olajšave, s katerimi se država zgolj odpove delu davkov, ki bi jih sicer moral plačati vlagatelj.
Za Tonina pa je nesprejemljivo tudi, da želi vlada razlastitve zaradi potreb strateških investitorjev urediti v posebnem zakonu o spodbujanju investicij. »Če ocenjujete, da je morda sedanji postopek razlastitve preveč zbirokratiziran, dolgotrajen in kompliciran, popravimo to v krovnem zakonu o urejanju prostora, ki že ureja razlastitve,« je predlagal. V znamenje protesta proti sedanji vladi Mira Cerarja in ker je zakon napisan za podjetja, ki jih v Sloveniji ni, so proti zakonu po besedah Franca Breznika tudi poslanci največje opozicijske stranke SDS.
Razlaščanje in razprodaja javnih zemljišč na osnovi obljub
A koalicijskih poslancev opozicija s svojimi argumenti ni prepričala, preslišali pa so tudi pomisleke lokalnih skupnosti, da bi bilo namesto direktne prodaje občinskih zemljišč pod tržno ceno bolje, če bi strateškim investitorjem ta zemljišča ponudili zgolj v dolgoročni najem. Tako bi namreč ostala v javni lasti. Zaman so se tudi v društvu Eko krog včeraj trudili z razlago, da se razlastitveni nameni v zakonu o urejanju prostora nanašajo na javne investicije (kot so gradnje daljnovodov, cest, železnic…), kjer je javna korist dokaj očitna. »Pričujoči predlog zakona pa poskuša kot javno koristne prikazati učinke zasebnih investicij. Brez razglabljanja o tem, ali je gospodarska rast nujna za našo blaginjo ali pa razlog za nevzdržno stanje, ki se kaže v okoljskih problemih in neenakosti, lahko trdimo, da so javno koristni učinki zasebnih investicij vsaj nezanesljivi – ali bodo res nastali, bo možno potrditi šele v prihodnosti. Takšna, zgolj potencialna javna korist pa ne bi smela biti razlog za poseganje v lastninsko pravico,« je v poziv poslancem zapisal predsednik društva Uroš Macerl.
