Romski svetnik v občini Grosuplje Bruno Brajdič želi na svojem zemljišču v Predolah postaviti čebelnjak. Čeprav ima vso potrebno dokumentacijo, je naletel na velike težave in ne ve, kdaj bo lahko začel svojo dejavnost. Petnajstega januarja je nekdo ozko gozdno cesto, ki vodi do njegove parcele, zaprl s kupom zemlje. Brajdič je prepričan, da ima prste vmes občina, kajti s sosedi, pravi, ima dobre odnose, pokazal nam je tudi njihove izjave, v katerih se strinjajo, da postavi čebelnjak.

Občina očitno ne namerava odstraniti kupa prsti

Brajdič še vedno ne more do svojega zemljišča, medtem ko nič ne kaže, da se bo to prav kmalu spremenilo. Kajti iz odgovorov grosupeljske občinske uprave je razvidno, da mu ne nameravajo iti naproti. Na vprašanje, kdaj bodo kup prsti odstranili, so odgovorili, da bo občina občinsko zemljišče uredila v skladu z načrtom in sredstvi, namenjenimi za urejanje občinskih zemljišč. Toda dodali so, da načrt in sredstva še niso določeni.

Iz urada župana Petra Verliča so sporočili, da bo občinski inšpektorat Brajdiča kaznoval, če bo brez soglasja uporabljal zemljišče v lasti občine Grosuplje. Ko smo jih prosili, naj konkretneje dogovorijo, na katero zemljišče se to nanaša in ali je Brajdič že do zdaj brez soglasja uporabljal zemljišče občine, so odgovorili, da je dela na svoji parceli izvajal v nasprotju z zakonom o gozdovih. Kaj je naredil v nasprotju z zakonom, niso pojasnili.

Brajdič pa je povedal, da mu je inšpekcija naložila 500 evrov kazni, ki jih je že poravnal, ker je z zemljišča odstranjeval lopo. A pokazal nam je tudi soglasje zavoda za gozdove, ki mu dovoljuje gradnjo čebelnjaka, s čimer na občini, pravijo, niso seznanjeni. Poleg tega ima soglasje Slovenskih železnic (v bližini poteka železnica), naravovarstveno soglasje agencije za okolje ter registrsko številko za čebelnjak uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

O vsem tem se je Brajdič minuli teden želel pogovoriti z direktorjem občinske uprave Dušanom Hočevarjem, a je ta zaradi zdravstvenih razlogov srečanje v zadnjem trenutku odpovedal. Brajdiča naj bi na občini sprejeli danes.

Bruno Brajdič se sprašuje, ali bi imel enake težave, če bi mu bilo drugače ime in ne bi živel v romskem naselju. Odnos do romske skupnosti je v tem delu Slovenije problematičen že vrsto let, pravi, navsezadnje občina pred leti ni hotela izpeljati volitev romskih svetnikov, zato je morala posredovati država, da je volitve izpeljala državna volilna komisija.

»Recimo temu nagajanje neznane osebe«

V Brajdičevo zgodbo se je vključil tudi Amnesty International Slovenija. Njen predstavnik Blaž Kovač je pojasnil, da kup zemlje na dovozni poti še ni dovolj velik dokaz, da bi lahko govorili o diskriminaciji. »Recimo temu nagajanje neznane osebe. Bomo videli, kako močna je pravna država pri zaščiti posameznika,« je dejal Kovač. Opozoril je, da je ta zgodba odsev širšega konteksta romske problematike, ko oblast poskrbi, da je romski svetnik izvoljen, potem pa ga največkrat pusti samega v boju s papirji in birokracijo.

Kovačeve besede potrjuje podatek, ki nam ga kljub večkratnemu poizvedovanju ni razkrila grosupeljska občina, ampak policija. Ta je med preiskavo tega, kdo je navozil zemljo, ugotovila, da je pot do Brajdičeve parcele nekategorizirana cesta, ki ni dana v javno rabo, služnostno pot na njej pa ima vpisano telekomunikacijsko podjetje, kar potrjujejo tudi podatki v zemljiški knjigi. Bruno Brajdič je za to prvič slišal od nas. Občino je sicer zaprosil za soglasje za poseg v to gozdno cesto, a so mu septembra lani odgovorili le, da občina na tovrstnih gozdnih cestah izvaja redno vzdrževanje prek izvajalca na podlagi letnega načrta vzdrževanja, ki ga pripravi zavod za gozdove, in da ta cesta trenutno ni v veljavnem načrtu.