Ko se je na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine uvrstila neapeljska pica, se je hitro oglasil francoski predsednik Emanuel Macron, češ kaj pa francoska bageta. Tista tradicionalna, »baguette de tradition«, ki je hrustljava in narejena samo iz moke, kvasa, soli in vode, ne pa navadna, pri kateri so pravila izdelave testa in pečenja nekoliko ohlapnejša. »Moramo ohraniti njeno odličnost in svoje znanje, zato jo moramo uvrstiti na seznam naše dediščine,« je Macron povedal za medije, potem ko se je nanj obrnil Dominique Anract, predsednik nacionalnega združenja francoskih pekov. Anract je predsednika prosil za podporo pri njihovem prizadevanju, da agencija Združenih narodov zaščiti kakovost francoske bagete pred vedno močnejšimi supermarketi in diskonti, ki prodajajo tudi sveže pečeni kruh.
Francozi se bojijo, da bo tradicionalna bageta brez umetnih dodatkov izginila zaradi vedno bolj razširjenih mehkih baget, ki jih je mogoče dobiti na vsakem koraku. Dominique Anract pravi, da je v Franciji še vedno 33.000 neodvisnih pekarn baget, a je to vseeno pol manj kot pred slabimi 70 let. Imajo 12 milijonov strank na dan, ki želijo ob vsakem obroku ugrizniti v svežo bageto, da bi jedle staro, pa se jim zdi greh. »Poznam naše peke. Videli so, da je Neapeljčanom uspelo kot kulturno dediščino zaščititi pico. In ko pravijo, zakaj ne tudi bageta, imajo prav. Bageta je del vsakodnevnega življenja Francozov, zjutraj, podnevi in zvečer. »Bageto,« je bil še dramatičen Macron, »nam zavidajo po vsem svetu.«
To sicer ne bi bila prva francoska kulinarična uvrstitev na Unescov seznam, saj je na njem že od leta 2010 francoski gastronomski obrok. Za takšnega velja obrok, ki spoštuje poseben scenosled in sestavo jedilnika. Začne se z aperitivom in konča z likerjem, vmes pa se morajo zvrstiti najmanj štirje hodi, ki so po navadi sestavljeni iz predjedi, ribe ali mesa z zelenjavo, sira in poobedka.
Japonska, mehiška in mediteranska kuhinja
Italijani, ki se zgražajo nad picami z eksotičnimi dodatki, so za to, da jim je uspelo spraviti na Unescov seznam tudi svojo neapeljsko pico, morali kar veliko lobirati, dva milijona pa jih je v podporo tej pici podpisalo tudi peticijo. Poleg neapeljske pice so na Unescov seznam nesnovne dediščine že uvrščene nekatere jedi ali kuhinje. Tako je na njem na primer najti washoku, tradicionalno japonsko kuhinjo, ki je hkrati enostavna in zapletena, preprosta, a sofisticirana, slana, sladka, kisla, rahlo grenka in polna okusov umamija, enako pomembno pozornost pa namenja tudi lepi predstavitvi. Enako je uspelo tradicionalni mehiški kuhinji, pri kateri uporabljajo stare kuharske tehnike in orodja ter temelji na koruzi, fižolu in čiliju, ter mediteranski dieti, ki prisega na sadje, zelenjavo, oreške, olivno olje in ribe. Na seznamu so tudi belgijska kultura pitja piva in korejski način priprave kimčija oziroma fermentiranega zelja, hrvaška umetnost izdelave medenjakov ter turška kava.
