V poročilu med drugim piše, da je veliko taborišč urejenih na mestih, ki niso primerna za življenje, saj jih ogrožajo poplave in zemeljski plazovi. Stopnja ogroženosti pa bo še večja v prihajajočem monsunskem obdobju. Pomanjkanje prostora ostaja glavni izziv. Taborišča so namreč prenapolnjena, kar pa povečuje tudi možnost širjenja bolezni, med drugim so že potrdili skoraj 5000 primerov davice, 35 pa jih je podleglo bolezni. V zadnjih nekaj tednih so zabeležili tudi več primerov mumpsa. Svetovna zdravstvena organizacija je zaenkrat proti davici cepila že več kot 500.000 Rohingov, v soboto pa so začeli 350.000 otrokom deliti drugo dozo cepiva, piše v poročilu po poročanju tiskovne agencije Reuters.
Mjanmar in Bangladeš sta se sredi januarja dogovorila, da bodo izvedli vrnitev v Mjanmar okoli 750.000 pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya, ki so zaradi nasilja od oktobra 2016 zbežali v Bangladeš. Mnogi Rohingi, ki živijo v prenapolnjenih in neustreznih begunskih taboriščih v Bangladešu, se ne želijo vrniti v Mjanmar, ki jih ne priznava kot svoje državljane. Kdaj naj bi jih začeli vračati, ni znano, vračanje pa naj bi izvedli v dveh letih. Čeprav že več generacij Rohingov živi v Mjanmaru, jih ta večinsko budistična država ne priznava kot svojih državljanov niti kot etnične skupine, upravičene do posebne zaščite. Ima jih za nezakonite priseljence iz Bangladeša.
Rohingi sicer zaradi nasilja oblasti bežijo iz Mjanmara v sosednji Bangladeš že od 70. let prejšnjega stoletja. Nekateri se niso nikoli vrnili, druge pa so vrnili v okviru dogovorov o repatriaciji, a so bili nato zaradi nasilja znova prisiljeni zapustiti svoje domove.
