Poleg delegacije ministrov bo predsednico srbske vlade Ano Brnabić ob četrtkovem obisku Slovenije spremljalo okoli 170 gospodarstvenikov. Že tako dobro sodelovanje med državama, zaradi bližine trga, poznavanja jezika in vzpostavljenih stikov, se bo v prihodnje krepilo, menijo na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu. »Ne smemo pa tudi mimo dejstva, da je Srbija na poti približevanja članstvu v EU, kar bo v prihodnje predstavljalo dodatno prednost tudi za slovensko gospodarstvo,« so dodali. Potem ko je bila blagovna menjava med državama v zadnjem desetletju leta 2016 z 1,24 milijarde evrov rekordna, se je v prvih devetih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta pred tem povečala za 7,3 odstotka in je znašala 1,1 milijarde evrov. Izvoz se je povečal za 3,2 odstotka, uvoz za 14,8.
Po pojasnilih slovenskega veleposlaništva v Beogradu je v Srbiji prisotnih 1500 slovenskih podjetij, največ na posameznem tujem trgu. Od leta 2003 do konca leta 2016 je bila Srbija druga največja prejemnica slovenskih neposrednih investicij (leta 2008 je bila na prvem mestu). Stanje naložb v Srbiji je konec leta 2016 znašalo 1,01 milijarde evrov, kar je na letni ravni predstavljalo rast za slaba dva odstotka. Glavni motivi za investiranje so relativno ugodno poslovno okolje, kot je izobražena, a ne predraga delovna sila, lažji dostop do tretjih trgov, s katerimi ima Srbija sklenjene prostotrgovinske sporazume, razmeroma ugodna davčna zakonodaja in občasne investicijske podpore, so dejali na slovenskem veleposlaništvu.
Srbskih investicij in investitorjev je v Sloveniji bistveno manj, čeprav se njihova prisotnost povečuje predvsem na področjih turizma, bančništva in tudi informacijskih tehnologij (na primer MK Group, Delta Holding, Comtrade), so dodali na veleposlaništvu. Stanje srbskih naložb v Sloveniji je bilo konec leta 2016 87 milijonov evrov, kar je na letni ravni predstavljalo 6,9-odstotno rast.
Na državnem Spiritu so povedali, da že vrsto let sofinancirajo srbsko-slovenski poslovni klub, ki podjetjem iz obeh držav ponuja informacije o priložnostih in pasteh na obeh trgih. Eden največjih slovenskih vlagateljev v Srbiji je Gorenje. Možnosti za naložbe je začelo iskati pred 13 leti, na srbskem trgu pa je prisotno 68 let. V tri tovarne (Valjevo, Stara Pazova, Zaječar) in orodjarno v Kragujevcu je investiralo že 145 milijonov evrov. »Da smo na srbskem trgu vztrajali v času najbolj težavnih razmer, nam je bilo v prid,« so povedali v Gorenju. Njihovo blagovno znamko potrošniki sprejemajo kot domačo. Odvisno od izdelčne skupine se tržni delež giblje med 33 in 39 odstotki. Četudi je cenovno občutljiv, ima srbski trg potencial za uvajanje premijskih inovativnih izdelkov, ocenjujejo v Gorenju, kjer eno od ključnih konkurenčnih prednosti vidijo v »najbolj razvejani servisni mreži na trgu«.
NLB bi povečevala tržni delež
V Srbiji Gorenje zaposluje okoli 2300 delavcev, torej skoraj četrtino v celotni skupini, dobaviteljska mreža pa vključuje 250 dobaviteljev. Med najprepoznavnejše slovenske poslovne skupine v Srbiji se uvršča Mercator s 331 trgovinami pod blagovnimi znamkami Mercator, Roda in Idea, od katerih jih 308 najema. Kot so povedali v Mercatorju, je trgovina na srbskem trgu relativno manj konsolidirana. Manjši, samostojni trgovci imajo še vedno prevladujočo vlogo, prvih deset trgovcev pa pokriva 36 odstotkov trga. V prvih devetih mesecih lanskega leta je Mercator na srbskem trgu ustvaril 608 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2016 (zaradi odprodaje Modiane in Intersporta rezultati niso v celoti primerljivi). Na srbskem trgu Mercator dosega približno 35 odstotkov prihodkov skupine in zaposluje več kot 8000 delavcev.
Novomeška Krka se na srbskem trgu uvršča med vodilne proizvajalce zdravil na recept z okrepljeno rastjo v zadnjih letih. V letu 2015 je družba dosegla 11 milijonov evrov prihodkov, leta 2016 14 milijonov evrov, v prvih devetih mesecih leta 2017 pa za dobrih 12 milijonov evrov. V finančnem sektorju pa je v Srbiji prisotna Nova Ljubljanska banka (NLB). Njihovo hitrejšo rast zavirajo zaveze evropski komisiji, zaradi državne pomoči leta 2013. »Če se bodo zaveze sprostile, bo banka skladno s strategijo pristopila k še intenzivnejšemu povečevanju tržnega deleža,« so povedali v Novi Ljubljanski banki. Po njihovih pojasnilih je bil bančni sektor v Srbiji lani zelo dinamičen in v znamenju konsolidacije trga s kar nekaj prevzemi in pripajanji bank.
Med 30 bankami je NLB z 1,24-odstotnim deležem po bilančni vsoti uvrščena na 18. mesto. V agrosegmentu, v katerem je NLB našla svojo nišo, pa se je tržni delež povečal na 10 odstotkov, s čimer se uvršča med pet največjih bank. V segmentu poslovanja s fizičnimi osebami je NLB Banka Beograd med vsemi bankami, prisotnimi na srbskem trgu, dosegla največjo rast. Lani je že tretje leto zapored izboljšala poslovanje in zmanjšuje delež slabih posojil. Knjigovodska vrednost naložb je konec septembra 2017 znašala 84,2 milijona evrov.
