Francoska vlada napoveduje, da bo z znižanjem hitrosti, ki mu nasprotujeta dve tretjini Francozov, na cestah kar 400 smrtnih žrtev manj. »Če bo treba za reševanje človeških življenj postati nepriljubljen, sem to pripravljen sprejeti,« pravi premier Edouard Philippe.
Vozniki kot molzna krava
Mnogi Francozi pa menijo, da je novi ukrep vlade namenjen predvsem povečanju vladnih prihodkov. Vsako zmanjšanje dovoljene hitrosti v resnici poveča število izrečenih glob. Vozniki pa imajo dovolj tega, da so molzna krava. Francoska država je tako od njih lani dobila 60 milijard evrov, samo 35 milijard od davka na bencin. Letos se je cena bencina še zvišala, prav tako kazni, cestnine, zavarovanje in stroški tehničnega pregleda. Vožnja z avtomobilom je v Franciji tako čedalje dražja. Še posebej so na udaru vozniki dizelskih avtomobilov, ki so jih francoske vlade nekoč privilegirale. Znanstveniki so namreč ugotovili, da izpušni plini predvsem dizelskih avtomobilov povzročajo raka.
Odpor proti zmanjšanju hitrosti na stranskih cestah je toliko večji, ker vsi ukrepi raznih vlad v zadnjih letih niso zmanjšali števila mrtvih na cestah. Zadeva se tudi politizira, saj desnica, ki je v opoziciji, trdi, da gre preprosto za še en davek več in da bi bilo bolje poskrbeti za izboljšanje cest. Desnica ima pač več podpore na podeželju, kjer so ljudje bolj vezani na uporabo avtomobila in ki ga povezujejo stranske ceste – teh je v Franciji skupaj več kot 400.000 kilometrov.
Slabo pripravljeni testi
Vsekakor je težko zanikati, da bodo nesreče manj nevarne, če bo hitrost manjša. Združenja voznikov vendarle menijo, da so bili testi slabo pripravljeni in niso ničesar dokazali. Problem je najprej to, da so bili testi opravljeni na treh cestnih odsekih v dolžini vsega skupaj 80 kilometrov, kar je premalo, da bi lahko imeli večjo težo. Poleg tega so trajali samo dve leti, niti ni zanesljivih podatkov o smrtnih žrtvah na teh odsekih pred začetkom merjenj. Združenja voznikov tudi menijo, da bi bilo bolje ukrepati proti voznikom, ki vozijo pod vplivom alkohola ali drog, in proti uporabi mobitela med vožnjo. Opozarjajo tudi, da na francoskih cestah vozi morda celo milijon ljudi brez vozniškega dovoljenja. Nemalokrat gre celo za taksiste in voznike tovornjakov.
Leta 1973 6000 manj mrtvih kot leto prej
Vozniki se sploh pritožujejo, da so jim bili doslej nenaklonjeni vsi premierji in predsedniki. To pa ne velja za Georgea Pompidouja, ki je leta 1971 kot predsednik izjavil: »Mesto se mora prilagajati avtomobilom!« V šestdesetih letih, ko je bil premier, ni bilo narejeno nič za večjo varnost v prometu. Šele ko je leta 1972 število mrtvih na francoskih cestah doseglo 18.000, se je vlada začela posvečati temu problemu, morda tudi zaradi smrti žene tedanjega premierja Jacquesa Chaban-Delmasa v prometni nesreči. Leta 1973 je postala obvezna uporaba varnostnega pasu in v enem letu je število mrtvih upadlo z 18.000 na 12.000. Pri tem ima morda nekaj zaslug tudi slovita akcija francoskega mesteca Mazamet z 18.000 prebivalci, v kateri so se ob dogovorjenem času vsi za nekaj minut polegli na ceste kot žrtve prometnih nesreč in pokazali, kaj pomeni 18.000 mrtvih na francoskih cestah.
Sarkozyjev vzpon
Predvsem z radarji in visokimi kaznimi se je zmanjšalo število mrtvih po letu 2002, pri čemer si je glavne zasluge lastil tedanji notranji minister Nicolas Sarkozy, ki si je tudi zaradi tega pridobil priljubljenost in nato leta 2007 zmagal na predsedniških volitvah. Če je bilo leta 2002, ko je bila javnost veliko bolj kot danes naklonjena represivnim ukrepom za večjo varnost v prometu, na francoskih cestah še več kot 8000 mrtvih, jih je bilo leta 2010 že manj kot 4000. Sarkozy pa si je v začetku leta 2011 zadal za cilj, da bo do leta 2012, ki je bilo leto predsedniških in parlamentarnih volitev, zmanjšal število mrtvih na francoskih cestah pod 3000.
Po letu 2012 si je podobno kot Sarkozy, torej z zmanjšanjem števila mrtvih na cestah, poskušal utreti pot v Elizejsko palačo Manuel Valls, ki je kot notranji minister in nato kot premier omenjal možnost, da bi bilo leta 2020 na francoskih cestah že manj kot 2000 mrtvih. Bil je neuspešen.
